pozornost

"Kaj pa, če bi takrat poklical?" Kako ustaviti mučno premlevanje dogodkov, ki jih ne moremo spremeniti?
'Kaj, če bi takrat poklical?', 'Zakaj sem izrekel tiste besede?', 'Bi se vse končalo drugače, če bi se odločil drugače?' ... Nekateri dogodki se končajo, vendar se v naših mislih nadaljujejo še dolgo zatem.

Krivda preživelih: zakaj se svojci po smrti bližnjega nenehno sprašujejo, kaj bi lahko naredili drugače?
'Kaj, če bi ga poklicala še enkrat? Bi lahko opazil, da nekaj ni v redu?', 'Zakaj nisem vztrajal pri obisku zdravnika?' ... To so vprašanja, ki se po smrti bližnje osebe pogosto znova in znova vračajo v misli svojcev.

Srčni infarkt se lahko začne tudi brez bolečine v prsih: teh znakov ne prezrite
Ob misli na srčni infarkt večina ljudi najprej pomisli na nenadno, močno bolečino ali pritisk v prsih. Toda srčni infarkt se ne začne vedno tako.

Ko se življenje spremeni v vprašanje brez odgovora: kako živeti po nenadni in nepričakovani izgubi?
Nenadna smrt bližnje osebe lahko v trenutku spremeni vse, kar smo poznali. Še pred kratkim smo z nekom načrtovali prihodnost, se pogovarjali, delili vsakdan, nato pa se znajdemo pred resničnostjo, ki je ne moremo razumeti.

Kri v blatu ali krvavitve iz prebavil: kdaj gre za nenevarno težavo in kdaj za opozorilni znak?
Kri v blatu, krvavitev iz danke ali črno, skoraj katranasto blato so simptomi, ki lahko človeka precej prestrašijo. Včasih je vzrok razmeroma nenevaren, denimo hemoroidi ali analna razpoka, v drugih primerih pa krvavitev opozarja na razjedo, vnetje črevesja, polipe ali celo raka prebavil.

Strokovnjaki razkrivajo, katera vsakodnevna navada najbolj pomaga ohranjati možgane v dobri kondiciji
Pozabljate, kam ste odložili ključe? Se težje spomnite imen ali imate občutek, da se težje osredotočite kot nekoč? S staranjem se nekatere kognitivne sposobnosti naravno spreminjajo, vendar lahko na zdravje možganov pomembno vplivamo tudi sami.

Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih opozorila o pomenu njihove preudarne uporabe
Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih, ki ga zaznamujemo danes, v Lekarniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen njihove preudarne uporabe, še posebej pri otrocih. Antibiotiki ne učinkujejo proti virusnim okužbam, njihova nepotrebna uporaba pa povečuje tveganje za razvoj odpornih bakterij, so sporočili iz zbornice.

Zakaj vas po 50. letu vse pogosteje muči zaprtje
Ste po 50. letu opazili, da vaše črevesje ne deluje več tako redno kot nekoč? Imate občutek napihnjenosti, težje odvajate blato ali na stranišču preživite precej več časa?

Ali znamo poslušati brez obsojanja? Včasih človek ne potrebuje nasveta, ampak nekoga, ki ostane ob njem
Ko nam nekdo pripoveduje o svojih težavah, pogosto že razmišljamo, kaj mu bomo svetovali, kako bomo rešili njegovo težavo ali kaj bi morali narediti drugače.

Ta vrednost krvnega tlaka je po 60. letu lahko nevarnejša, kot si mislite
Ko govorimo o krvnem tlaku, večina ljudi pozornost namenja predvsem zgornji številki. Toda tudi spodnji krvni tlak je pomemben pokazatelj zdravja srca in ožilja. Če po 60. letu pade pod 60 mmHg, je to lahko razlog za dodatno pozornost, zlasti če je zgornji tlak hkrati povišan.

Zakaj vas zjutraj bolijo sklepi
Se zjutraj zbudite z bolečimi prsti, koleni ali kolki? Imate občutek, da so sklepi otrdeli in potrebujejo nekaj časa, da se razgibajo? Jutranja bolečina v sklepih je precej pogosta, vendar ni vedno posledica staranja ali neudobnega položaja med spanjem.

Kako se približati nekomu, ki se zapira vase in vztrajno zatrjuje, da je vse v redu?
'Saj sem v redu', 'Nič ni narobe', 'Pusti, prosim'. To so odgovori, ki jih lahko dobimo, ko opazimo, da se nekdo, ki nam je blizu, umika, postaja redkobeseden ali se vede drugače kot običajno.

Hodite ponoči večkrat na stranišče? To so lahko razlogi, ki jih ne smete spregledati
Se ponoči zbujate, ker morate na stranišče, čeprav pred spanjem niste spili veliko tekočine? Če se to dogaja pogosto, lahko vpliva na kakovost spanja, povzroča utrujenost čez dan in opozarja na zdravstvene težave, ki jih ne smemo spregledati. Pogostejše nočno uriniranje je sicer z leti vse pogostejše, vendar ni vedno zgolj posledica staranja.

Starejši od 60 let: teh pet sprememb v telesu ne pripisujte samodejno staranju
S staranjem se telo spreminja. Vid lahko postane slabši, mišična moč se zmanjša, okrevanje po telesnem naporu pa traja nekoliko dlje. Toda vseh sprememb, ki se pojavijo po 60. letu, ne smemo pripisati letom.

Možgani v zrelih letih: kako izboljšati spomin in koncentracijo?
Delovanje možganov se z leti spreminja. Medtem ko imamo življenjskih izkušenj vedno več in so lahko naša pomembna prednost, lahko spomin, pozornost in hitrost obdelave informacij začnejo pešati. Za ohranjanje bistrih možganov lahko poskrbimo na različne načine. Preberite, kako.

To priljubljeno živilo lahko pospešuje zamaščenost jeter: mnogi ga uživajo skoraj vsak dan
Ko govorimo o zdravju jeter, večina najprej pomisli na alkohol in mastno hrano.

"Nočem biti nikomur v breme": stavek, za katerim se lahko skriva globoka osebna stiska
"Nočem nikogar obremenjevati", "Drugi imajo dovolj svojih težav", "Bom že nekako sam". To so stavki, ki jih pogosto izrečemo, ko nam je težko, vendar ne želimo pokazati, kako zelo v resnici trpimo.

Kako pogosto bi se morali prhati po 65. letu starosti
Strokovnjaki pojasnjujejo, da po 65. letu vsakodnevno prhanje ni vedno nujno. Zaradi tanjše in bolj suhe kože je priporočljivo prilagoditi rutino, uporabljati toplo namesto vroče vode ter izbirati blaga čistilna sredstva.

Po 50. letu teh pet živil ni priporočljivo jesti vsak dan: strokovnjaki opozarjajo na njihove učinke
Po 50. letu se prehranske potrebe postopoma spreminjajo. Telo začne izgubljati del mišične mase, presnova se lahko upočasni, pri nekaterih se povečajo tudi tveganja za povišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca in ožilja.

Zakaj se popolna prepoved določenih živil velikokrat izkaže za napačno odločitev
Pica, hamburgerji in sladkarije so lahko del zdrave prehrane, če jih uživamo zmerno in premišljeno. Spoznajte pet praktičnih korakov, s katerimi boste ohranili nadzor nad porcijami, preprečili prenajedanje in se znebili nepotrebnega občutka krivde.

Kaj se dogaja v glavi najstnika, ki ima na družbenih omrežjih na stotine prijateljev, v resničnem življenju pa se počuti popolnoma samega?
Pregled javnozdravstvenih izzivov sodobne osamljenosti med mladostniki prinaša strokovne analize Svetovne zdravstvene organizacije ter slovenskih raziskav o vplivu digitalnih medijev na duševno zdravje mladih.

Križanke, knjige ali računalnik? Znanstveniki ugotovili, katere dejavnosti so povezane z manjšim tveganjem za demenco
Kratki odmori med delovnim dnem so ključni za ohranjanje zbranosti, zmanjšanje stresa in preprečevanje izgorelosti. Spoznajte, kako jih pravilno uvesti.

Zakaj nekateri ljudje svojo največjo stisko tako dobro skrivajo, da je ne opazijo niti njihovi najbližji?
Na družinskih srečanjih se smejijo, v službi opravijo vse obveznosti, prijateljem prisluhnejo in delujejo, kot da imajo življenje pod nadzorom. Toda ko ostanejo sami, se lahko soočajo z občutki praznine, tesnobe, brezupa ali izčrpanosti.

Ne gre le za otroško igro: strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas barvanje sprošča
Ko pomislimo na pobarvanke, si običajno predstavljamo otroke, ki barvajo živali, pravljične junake ali risane like. Toda v zadnjih letih so pobarvanke za odrasle postale presenetljivo priljubljene. Nekateri jih uporabljajo za sprostitev po napornem dnevu, drugi za odmik od ekranov, tretji celo kot pomoč pri obvladovanju stresa in tesnobe.

Vas po obroku peče za prsnico ali imate kisel okus v ustih? Morda imate težavo, ki je ne smete zanemariti
Trenutni čas pogosto prinese obilnejše obroke, več sladkih dobrot, mastnejšo hrano in tudi kakšen kozarec alkohola več.

Zakaj nastanejo materina znamenja in zakaj jih imajo nekateri ljudje več
Število kožnih znamenj je odvisno od dednosti, tipa kože in izpostavljenosti soncu. Večina je nenevarnih, a spremembe zahtevajo pozornost. Spoznajte pravilo ABCDE za samopregledovanje in ukrepe za zmanjšanje tveganja za kožnega raka.

Nevarna okužba, ki jo prenašajo klopi: bolezen, ki lahko pusti trajne posledice
Klopni meningoencefalitis je ena najresnejših okužb, ki jih v Sloveniji prenašajo klopi. Ne gre za boreliozo, temveč za virusno bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so letos do vključno 44. tedna zabeležili 70 prijav te bolezni.

Bakterija, ki se skriva v nepasteriziranih živilih, lahko povzroči hudo okužbo: najbolj ogrožene so nosečnice in starejši
V nepasteriziranem mleku, mehkih sirih, mesnih izdelkih in nekaterih živilih, ki jih uživamo brez dodatne toplotne obdelave, se lahko skriva bakterija Listeria monocytogenes.

Zadihanost na stopnicah: kdaj je normalna in kdaj k zdravniku?
Občutek pomanjkanja zraka po hoji po stopnicah je zelo pogost pojav. Zdravniki pojasnjujejo, zakaj do tega pride, koliko časa naj bi trajalo umirjanje dihanja in kateri so tisti opozorilni znaki, zaradi katerih morate obiskati zdravnika.

Želite ohraniti bister um v starosti? Obujte si udobne čevlje
Nova raziskava kaže, da že postopno povečanje dnevnega števila korakov pripomore k boljšemu delovanju možganov, boljšemu nadzoru krvnega tlaka in večji zbranosti pri starejših odraslih.

ADHD in nevidni boj: zakaj lahko sposobni in uspešni posamezniki pogosto ostanejo brez diagnoze in odgovora?
ADHD ni zgolj motnja pozornosti, hiperaktivnost ali težava s koncentracijo. Za marsikoga je predvsem vsakodnevni boj, ki ga okolica pogosto ne vidi, še posebej, kadar ga človek spretno skriva za nasmehom, prilagajanjem in navidezno uspešnostjo.

Movember: zakaj je november mesec zdravja moških in katerih simptomov ne smemo prezreti?
Movember ni le mesec brkov, temveč pomemben opomnik, da moški pogosto predolgo odlašajo z obiskom zdravnika. Naredite letos nekaj drugačnega.

Zakaj se astma in alergije pozimi poslabšajo in kako ukrepati
Čeprav večina ljudi alergije povezuje s pomladjo in poletjem, se številni simptomi pojavijo tudi pozimi – pogosto neprepoznani ali napačno razumljeni.

Kdaj kašelj ni več nedolžen in zahteva zdravniško obravnavo?
S približevanjem sezone prehladov in gripe se povečuje število posameznikov, ki se soočajo z vztrajnim kašljem. Kdaj je ta lahko nevaren? Na kakšne simptome moramo biti pozorni?

Kako se soočiti s psihološkimi stiskami po zdravljenju raka
Psihološko okrevanje po onkološkem zdravljenju je dolgotrajen proces. Pogovarjala sem se z Evo Požar, Eva Požar, mag. sociologije, učiteljico čuječnosti, specializantko psihodinamske psihoterapije, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je zadnji v sklopu štirih, v tokratnem pa govorimo o kompleksnosti rakavih bolezni in tem, kako lahko predvsem ženske bolnice po uspešno končanem zdravljenju raka ponovno najdejo stik same s seboj. Vabljeni k branju.

Kako znova najti stik s svojim telesom in užitkom v vsakdanjem življenju
Ste se kdaj vprašali, kako se znova povezati s seboj, ko se počutite odtujene od svojega telesa? Spoznajte, zakaj je pozornost pomembnejša od tehnik in kako lahko z majhnimi koraki znova obudite občutek živosti, užitka in osebne moči. Čuječnost nas uči sprejemanja neizogibnih življenjskih stisk in krepi sposobnost samoregulacije. Pogovarjala sem se z Evo Požar, mag. sociologije, učiteljico čuječnosti, specializantko psihodinamske psihoterapije, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je tretji v sklopu štirih, kjer bomo bralcem v celoti predstavili čuječnost, kaj slednja je, kako nam lahko pomaga, predvsem pa, zakaj je dober odgovor na sodoben stres. V tokratnem intervjuju govorimo o stiku s svojim telesom. Vabljeni k branju.

Kako skozi čuječnost do globlje povezanosti in lažjega soočanja s stisko
Čuječnost nas uči sprejemanja neizogibnih življenjskih stisk in krepi sposobnost samoregulacije. Pogovarjala sem se s Katarino Cerar Bajde, učiteljico čuječnosti, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je drugi v sklopu štirih, kjer bomo bralcem v celoti predstavili čuječnost, kaj slednja je, kako nam lahko pomaga, predvsem pa, zakaj je dober odgovor na sodoben stres. Vabljeni k branju.

Kaj je čuječnost in kako jo vključiti v vsakdanje življenje
Čuječnost ni le meditacija, temveč veščina zavedanja. Pogovarjala sem se z Bredo Smej, kreativno terapevtko, učiteljico čuječnosti, ki deluje v Društvu za razvijanje čuječnosti, v katerem hkrati izvajajo programe za splošno populacijo, v sodelovanju z Europa Donna pa tudi za posameznice z zdravljenim rakom. Ta intervju je prvi v sklopu štirih, kjer bomo bralcem v celoti predstavili čuječnost, kaj slednja je, kako nam lahko pomaga, predvsem pa, zakaj je dober odgovor na sodoben stres. Vabljeni k branju.

Nizek feritin še ne pomeni anemije, lahko pa opozarja na prazne zaloge železa
Spoznajte pomen feritina, proteina za shranjevanje železa, in zakaj nove zdravstvene smernice svetujejo višje pragove za odkrivanje pomanjkanja še pred nastopom anemije.

Tudi majhen padec je lahko usoden za oslabljeno hrbtenico
Zlom vretenca najpogosteje povzročita osteoporoza ali nenadna poškodba. Če hrbtenjača ni poškodovana, takšen zlom po uspešnem zdravljenju običajno nima trajnih posledic za vaše zdravje, tudi če je potrebna operacija.

Po 50. letu ga mnogi začnejo uživati vsak dan
Jesen je za mnoge čas novih začetkov. Po sproščenih poletnih mesecih se vrnemo v ustaljen ritem službenih, šolskih in družinskih obveznosti, dnevi postajajo krajši, sončne svetlobe je manj, urniki pa vse bolj polni. Ni presenetljivo, da prav v tem obdobju veliko ljudi opaža, da jim hitreje zmanjka energije, težje ohranjajo zbranost ali pa se čez dan pogosteje počutijo utrujene.

Zakaj vas napenja in kdaj je čas za obisk zdravnika
Vas pogosto napenja? Spoznajte praktične načine za izboljšanje prebave, ublažite neprijetne simptome in ponovno zaživite brez nenehne nelagodnosti.

Zakaj je trening ravnotežja po 50. letu lahko pomembnejši od kardio vadbe
Spoznajte, zakaj samo hoja in tek po 50. letu nista dovolj za varno gibanje in kako lahko s preprostimi vajami izboljšate svojo odzivnost.

Kako do več energije in vitalnosti po 50. letu
Se bližate petdesetim? Ključ do vitalnosti je premišljena vadba! Poslušajte svoje telo in se posvetujte s strokovnjakom, da ostanete aktivni in zdravi še dolga leta.

Kako prepoznati pomanjkanje B12 in katera živila vključiti v prehrano
Vitamin B12 je ključen za zdravje, saj podpira delovanje živčnega sistema, proizvodnjo rdečih krvničk in presnovo energije. Pomanjkanje vitamina B12 lahko privede do slabokrvnosti, utrujenosti, težav s spominom in živčnimi motnjami. Največ vitamina B12 najdemo v živilih živalskega izvora, kar lahko predstavlja izziv za vegetarijance in vegane, zato je v teh primerih priporočljiva tudi uporaba dodatkov ali utrjenih živil.

Možgani po 40. letu: kaj lahko naredite za ohranjanje spomina in kognitivnih sposobnosti
Po 40. letu se začnejo v možganih dogajati subtilne, a pomembne spremembe. Čeprav se z leti kopičijo izkušnje in modrost, se lahko kognitivna agilnost postopoma zmanjšuje.

Pljučna kuga je redka, a izjemno nevarna okužba
Nedavna smrt mlade laboratorijske delavke v Sibiriji je sprožila vprašanja o kugi. Preberite, zakaj kljub strahu pred zgodovinsko 'črno smrtjo' ni razloga za paniko.

10 zahrbtnih simptomov, ki opozarjajo, da vaše telo ni popolnoma zdravo
Naše telo nam pogosto daje subtilne signale, da nekaj ni v ravnovesju, a jih pogosto spregledamo ali zamenjamo za običajno utrujenost. Prepoznavanje teh zgodnjih opozorilnih znakov lahko prepreči resnejše zdravstvene težave in omogoči pravočasno ukrepanje.

Šest simptomov, ki jih morajo ljudje po 50. letu nujno preveriti
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko nekateri simptomi po 50. letu nakazujejo resne bolezni, zato jih ne smete prezreti.

Začenja se mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk
Rak dojk ostaja najpogostejša oblika raka pri ženskah v Sloveniji. Poznavanje tveganih dejavnikov, redno samopregledovanje in odzivanje na presejalne programe, kot je DORA, so odločilni koraki za zmanjšanje tveganj in hitro diagnostiko bolezni.

Pogosto zehanje čez dan ni vedno znak, da ste samo neprespani
Zehanje je povsem običajen telesni odziv. Najpogosteje ga povezujemo z utrujenostjo, zaspanostjo ali dolgčasom, ni pa vedno posledica pomanjkanja spanja. V nekaterih primerih je lahko povezano s stresom, zdravili ali motnjami spanja.

Po 50. letu postane ta številka na izvidu pomembnejša, kot si marsikdo misli
Če ste starejši od 50 let, je med številkami na laboratorijskem izvidu vredno posebno pozornost nameniti HbA1c oziroma glikiranemu hemoglobinu. Gre za meritev, ki pokaže povprečno raven krvnega sladkorja v zadnjih dveh do treh mesecih, zato ne pove le, kakšen je bil sladkor na dan odvzema krvi.

Pozabljate imena in ključe? To še ne pomeni, da je z vašim spominom kaj narobe
Pozabljeno ime znanca, ključi, ki jih nikakor ne najdete, ali beseda, ki jo imate 'na koncu jezika', po 50. letu so takšni trenutki lahko pogostejši. Vendar sami po sebi še ne pomenijo, da se s spominom dogaja nekaj resnega.

"Želimo si družbe, v kateri bo otrok tudi po zdravljenju dobil razumevanje"
Diagnoza otroškega raka v trenutku spremeni življenje celotne družine. Poleg zahtevnega zdravljenja prinaša številne strahove, negotovost in izzive, ki pogosto ostanejo tudi po koncu zdravljenja. Zato družine potrebujejo predvsem podporo, razumevanje in občutek, da na tej poti niso same. O pomenu dolgoročne podpore ter o tem, kaj družinam pomeni pristna človeška bližina, sem se pogovarjala z Društvom Junaki 3. nadstropja. Poudarjajo, da "odprt pogovor pomaga, da strah pred boleznijo ne postane še razdalja med ljudmi". Vabljeni k branju intervjuja.

"Potem ko preživiš to, kar sem jaz, nikoli več ne vidiš sveta tako, kot si ga prej"
Izkušnja z rakom človeka spremeni, včasih na načine, ki jih ne pričakuje. Mladenko Tris je bolezen naučila, da življenje ni sestavljeno le iz velikih načrtov, temveč predvsem iz majhnih trenutkov, ki jih pogosto opazimo šele, ko se vse drugo ustavi. Danes na življenje gleda z več zrelosti in drugačnimi prioritetami ter zna bolj ceniti preproste stvari, ki so ji nekoč morda ušle. Spregovorili sva o njeni izkušnji, spremembah, ki jih je bolezen prinesla, in življenju po bolezni. Vabljeni k branju intervjuja.

Otroški rak skozi oči strokovnjakov: "Naš cilj ni le pozdraviti bolezen, ampak otroku omogočiti čim bolj kakovostno življenje"
Ko za rakom zboli otrok, se v trenutku spremeni življenje celotne družine. Pot do okrevanja ni sestavljena le iz zdravljenja, temveč tudi iz številnih majhnih korakov, podpore, razumevanja in ljudi, ki otroku pomagajo znova najti moč za vsakdan. O otroškem raku, izzivih zdravljenja in pomenu celostne obravnave sem se pogovarjala z zdravniki dr. Majo Česen Mazić, dr. med., spec. ped., dr. Tomažem Prelogom, dr. med., spec. ped., psihologinjo Katarino Peršin, fizioterapevtko Lauro Novakovič ter kineziologom Domnom Ravnikarjem. Vsak s svojega področja, a z istim ciljem, otroku in njegovi družini pomagati skozi eno najtežjih življenjskih izkušenj.

Otrok, ki bere, razvija več kot le besedni zaklad: kaj o vplivu branja pravi znanost
Znanstvene raziskave potrjujejo povezave med rednim branjem in izboljšanimi kognitivnimi sposobnostmi ter socialno kognicijo. Branje za užitek igra pomembno vlogo pri duševnem zdravju in celostnem razvoju otrok, mladostnikov in odraslih.

Znanstveniki razkrivajo, kaj se v telesu zgodi, ko se zares spočijemo
Ležite na kavču, gledate televizijo, a se še vedno ne počutite spočiti? Znanstveniki pravijo, da med običajnim počitkom in pravim globokim počitkom obstaja pomembna razlika, ta pa se lahko pokaže celo v naših celicah.

Kaj se zgodi z možgani, če vsak dan več ur uporabljamo telefon?
Težava ni nujno v telefonu samem, temveč v tem, koliko časa ga uporabljamo in predvsem kaj na njem počnemo. Večurno pasivno drsenje po vsebinah lahko vpliva na pozornost, spanje in počutje.

David Zupančič: Otroci niso neumni, učijo se z zgledom
Zdravnik infektolog in pisatelj David Zupančič v svojem delu pogosto odpira vprašanja, ki segajo onkraj medicine – med njimi tudi vprašanje, kako pomembna sta branje in stik s knjigami za razvoj otrok in mladih. Z njim sem se pogovarjala o bralnih navadah mlajših generacij, vplivu tehnologije na odnos do knjig ter o tem, zakaj je branje pomembno tudi v času, ko je pozornost vse težje zadržati. Spregovorila sva tudi o tem, kako otroke in mladostnike približati knjigam ter kakšno vlogo imajo pri tem starši, šola in širša družba.