prijatelji
Najboljša vadba za telo: univerzalni pristop za vse starosti in ravni telesne pripravljenosti
Redna telesna vadba je eden najmočnejših dejavnikov za dolgoživost, duševno zdravje in kakovost življenja, ne glede na starost.
Tanja Španić: Skrb zase ni sebičnost, ampak nujen del zdravja
Dr. Tanja Španić, izvršna direktorica Združenja Europa Donna Slovenija, poudarja, da resnična skrb zase vključuje počitek, gibanje, zdravo prehrano in čustveno ravnovesje, ne le medicinskih pregledov, ki pa so sicer enako pomembni. Poudarjena je pomembnost psihološke podpore in moč skupnosti za ženske, ki se soočajo z diagnozo raka dojk. Kampanja "Ne pozabi nase" pa navsezadnje poziva k postavljanju zdravja na prvo mesto. Vabljeni k branju intervjuja.
Kako jeseni okrepiti imunski sistem brez prehranskih dodatkov?
Viroze razsajajo. Vsi okoli nas kihajo in kašljajo, zadnja stvar, ki jo potrebujemo, je, da nas še zdravje pusti na cedilu.
Nenehna utrujenost? Odkrijte potencialne vzroke
Kronična utrujenost? Čeprav je občasna utrujenost lahko normalna, lahko dolgotrajna utrujenost kaže na različne zdravstvene težave.
Znanost razkriva 5 pasti prenajedanja – ste se ujeli v eno od njih?
Preverite, kateri so najpogostejši vzorci prenajedanja, kako jih prepoznati in tako storiti prvi korak k bolj zdravemu odnosu do hrane in ohranjanju zdrave telesne teže.
Načini, kako ohraniti kognitivno zdravje po 40. letu
Po 40. letu se začnejo v možganih dogajati subtilne, a pomembne spremembe. Čeprav se z leti kopičijo izkušnje in modrost, se lahko kognitivna agilnost postopoma zmanjšuje.
Kako si organizirati šolski dan, da ti bo ostalo dovolj prostega časa?
Številni med nami se z oktobrom vračamo na fakultete, nekateri pa že od začetka septembra pridno gulite šolske klopi.
Ali lahko zmanjšamo tveganje za demenco?
Določenih bolezni ne moremo v celoti preprečiti. Vsekakor pa lahko nanje vsaj delno vplivamo s spremembami v življenjskem slogu.
Sedem veščin za dolgo in zdravo življenje: Nasveti psihologov za ohranjanje vitalnosti
Psihologi poudarjajo, da je za ohranjanje zdravja do pozne starosti ključnega pomena razvijanje določenih življenjskih veščin. Med njimi izpostavljajo pomen kakovostnega spanca, načrtovanja zdravih obrokov, zadostnega pitja vode ter redne telesne aktivnosti. Pomembna je tudi dobra osebna higiena, preživljanje časa s prijatelji ter občasno razvajanje. Te navade ne le izboljšajo telesno in duševno zdravje, ampak tudi povečajo odpornost na izzive staranja.
To so navade najbolj zdravih in najstarejših ljudi na svetu
Dolgo in zdravo življenje je želja marsikoga, pri čemer se skrivnost pogosto skriva v življenjskem slogu, ne le v genetski predispoziciji.
Navada, ki pomaga upočasniti staranje
Redna telesna dejavnost je ključnega pomena za upočasnitev biološkega staranja, saj krepi mišice, srce in možgane ter zmanjšuje vnetje. Odkrijte, kako lahko gibanje ohrani vašo mladostnost in vitalnost.
Zakaj si poleti ves čas utrujen (ni samo zaradi žuranja)
Končno je tu poletje; pouk je za nami in če smo bili količkaj pridni, nam ni treba do poznih nočnih ur pisati seminarskih nalog ali se učiti za izpite.
Moški umrl po presaditvi las v Turčiji v bolnišnici, ki jo obiskujejo slavne stranke
Revija PEOPLE piše o tragični smrti 38-letnega Britanca po presaditvi las v Turčiji. Med pripravami na poseg v znani kliniki je nenadoma zbolel in po premestitvi na intenzivno nego preminil. Vzrok smrti še ni znan, pristojni organi v Turčiji pa trenutno vodijo preiskavo.
Žensko zdravje po 50. letu: kako si lahko lajšate poletne tegobe?
Ohranjanje zdravja v starosti ni le posledica naravnih procesov ali genetske predispozicije. Pomembno vlogo igrajo predvsem vsakodnevne navade, ki vplivajo na dolgoživost, splošno počutje in kakovost življenja. Posebej pri ženskah po 50. letu starosti pa lahko dosledno upoštevanje določenih priporočil še dodatno in pomembno prispeva k izboljšanju fizičnega in psihičnega stanja ter lajšanju simptomov menopavze.
Tudi z multiplo sklerozo se da živeti – čeprav drugače: izpoved Darje Majce
Prisrčna in iskrena pripoved Darje Majce o življenju z multiplo sklerozo. Zaupala nam je svoje izkušnje, od prvih simptomov do diagnoze, misli in čustva ter izzive, s katerimi se sooča kot oseba z multiplo sklerozo. Vabljeni k branju izčrpnega intervjuja, ki odkriva tudi tisto, o čemer se včasih neradi pogovarjamo na glas.
Strokovnjaki potrjujejo: Redna vadba ti lahko spremeni življenje
Šport je zdrav – to poslušamo od učiteljev, staršev in spletnih influencerjev. A samo to, da vemo, da je "dober za nas", pogosto ni dovolj velik razlog, da bi ga bolj pogosto izvajali.
Če po 50. letu ne slišite več šepeta, je lahko že prepozno
Kako in na kakšen način se sluh s starostjo spreminja?
Zaščita starejših pred vročino: nasveti zdravnikov
Visoke temperature so lahko posebej nevarne za starejše. Upoštevajte nasvete za zaščito pred vročino, kot je izogibanje soncu med 11. in 17. uro ter hidracija. Bodite pozorni na znake dehidracije in se posvetujte z zdravnikom, da ohranite zdravje.
Če pri svojem otroku opazite teh sedem znakov, je pomembno, da se pravočasno odzovete
Otroci pogosto ne povedo, če je nekaj narobe, a njihovo vedenje je lahko glasnejše. Pomembno je, da starši zgodaj opazijo znake čustvenih težav. Zgodnja pomoč lahko zelo vpliva na otrokovo življenje.
Nutricionistka: Ti znaki kažejo, da je raven stresnega hormona morda povišana
Nutricionistka Eli Brecher, voditeljica priljubljenega podkasta, nas opozarja na pomembnost prepoznavanja znakov povišanega kortizola, hormona, ki ga naše telo sprošča kot odgovor na stres.
Čemu resnično služijo naša čustva?
Čustva igrajo pomembno vlogo, tako pri razmišljanju kot tudi pri našem obnašanju. Tista čustva, ki jih čutimo na dnevni ravni, nas lahko 'prisilijo' k ukrepanju, vplivajo na naše odločitve, hkrati pa nas praktično vodijo v našem vsakdanjem življenju. Čemu resnično služijo naša čustva in kakšne komponente poznamo?
Stres: Kako ubežati digitalnemu svetu in obvladati tesnobo
Stres je neizogiben, soočanje z njim pa veščina, ki ti lahko pomaga živeti bolj sproščeno in zadovoljujoče življenje. Čeprav stresa nikoli ne bomo povsem "premagali", lahko z dobrimi strategijami občutno izboljšamo svoj odnos do dela in preprečimo negativne učinke, kot je izgorelost (link do članka). V prvem delu (link) smo govorili o organizaciji časa in uporabi učnih tehnik, tokrat pa se bomo dotaknili izogibanja dela, sploh v povezavi z digitalno odvisnostjo.
'Preveč stresno življenje imam' – kako se soočiti z njim?
V prejšnjem članku (link) smo ugotavljali, ali doživljaš pozitiven ali negativen stres; z drugimi besedami, ali te stres omejuje v življenju in pri soočanju z zahtevami okolja. Če doživljamo preveč negativnega stresa, to hitro postane hud problem, ki lahko vodi tudi v izgorelost (link). Čeprav stresa nikoli ne moremo povsem odpraviti, saj je globoko zakoreninjen in evolucijsko pogojen, lahko najdemo konkretne, učinkovite strategije, ki nam pomagajo pri razvoju boljšega odnosa do dela.
Kdaj je stres še normalen in kdaj postane nevaren?
Stres je naravni odziv, ki nas je pri življenju ohranjal tisočletja. Ko so se naši predniki še potikali po savani, je ravno stres – sploh pa odziv boja ali bega – omogočil, da smo se hitro odzvali na nevarnost in zbežali (ali pa se borili s situacijo). Sodobni svet pa je vse skupaj obrnil na glavo; kar je nekoč pomagalo, zdaj po nepotrebnem omejuje naše življenje in ogroža naše zdravje. Kaj je torej dober stres in kaj nevaren stres in, najpomembneje, kako se boriti proti njegovim škodljivim učinkom?
Zakaj najstniki izgorevajo?
Izgorelost med mladimi narašča; kar smo še nedavno povezovali s krutim korporativnim okoljem in nerealnimi službenimi pritiski, je danes realnost marsikaterega najstnika.
Neverjetno! Živali, ki 'zavohajo' zdravstvene težave
Neverjetno, a resnično! Človeški prijatelji v živalski preobleki lahko zaznajo zdravstvene težave pri ljudeh. Od psov in podgan do čebel, imajo živali neverjetne sposobnosti odkrivanja bolezni, vključno z rakom in okužbami. Njihov izjemen voh je ključ do zgodnjega odkrivanja, kar lahko izboljša zdravljenje in reši življenja. Sodelujmo z njimi za boljše zdravje!
Zdravje možganov: lahko zmanjšamo tveganje za demenco in kako?
Skrb za možgane je ključna za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Naučite se, kako zmanjšati tveganje za demenco in izboljšati delovanje možganov. Dr. Grant svetuje o spremembah v življenjskem slogu, vključno z zdravo prehrano, zadostnim spancem, vadbo in druženjem. Odkrijte praktične nasvete za boljšo osredotočenost, spomin in splošno kognitivno funkcijo.
Ne spreglejte! Kako prepoznati, kdaj otrok potrebuje pomoč (tudi če ne pove)
Otroci pogosto izražajo stiske na načine, ki niso vedno očitni. Ta članek razkriva tri ključne znake, ki jih morajo starši in skrbniki opaziti – spremembe v vedenju, fizični simptomi in težave s spanjem ali prehranjevanjem. Razumevanje teh signalov je prvi korak k nudenju podpore in pomoči otrokom, ki se soočajo z izzivi.
Nalezljive navade: Kaj vse lahko 'ujamete' od drugih?
Nalezljive so lahko ne le bolezni, temveč tudi navade, razpoloženja in vedenja. Znanstvene raziskave kažejo, da se lahko navade prehranjevanja, negativno razmišljanje, kajenje, stres, srbenje, izguba teže, osamljenost in celo ločitev širijo med posamezniki in vplivajo na naše zdravje in počutje. Bodite pozorni na ljudi, s katerimi se družite.
Prekomerna uporaba telefona: Kakšne so posledice za možgane in kako si pomagati?
Uporaba pametnih telefonov ima lahko presenetljive učinke na naše možgane, vpliva na kognitivne sposobnosti, čustvene veščine in spanec. Pretirana uporaba vodi v spremembe v možganski kemiji, težave s spanjem in celo zmanjšanje delovnega pomnilnika.
