socialno vedenje
Študija o Alzheimerjevi bolezni nakazuje presenetljivo odkritje o ljudeh, ki so bolj družabni
Raziskovalna skupina je analizirala podatke pol milijona britanskih prebivalcev z namenom poglobljenega razumevanja korelacije med tveganjem za razvoj demence in socialnim angažiranjem. Kaj so ugotovili?
Zakaj se otroci vse bolj zapirajo vase? Strokovnjaki opozarjajo na ključne vzroke
Otroci se med odraščanjem soočajo s številnimi izzivi, ki lahko vplivajo na njihovo čustveno stanje in vedenje. V zadnjih letih strokovnjaki opažajo porast otrok, ki se zapirajo vase, izogibajo socialnim stikom in težko izražajo svoja čustva. Kaj povzroča ta pojav in kako lahko starši pomagajo?
Namesto kaznovanja lahko poslušanje in ustvarjalni pristopi pokažejo pot do razumevanja
Od Alje do Žana. Šole, ki slišijo.
Zakaj se pojavijo vedenjske motnje pri otrocih in kako jim lahko pomagamo?
Otroci, ki so izpostavljeni stresu in travmam, bodo bolj verjetno imeli vedenjske težave. Vedenjske motnje pri otrocih so vzorci vedenja, ki lahko vplivajo na otrokovo sposobnost delovanja doma, v šoli ali družbenem okolju. Takšni simptomi so prisotni šest mesecev ali več.
Kako nas bo umetna inteligenca leta 2025 spremenila?
Inovacijski val umetne inteligence je mimo in strokovnjaki pripravljajo napovedi za prihodnje leto. Mnenja o tem, kaj je pred nami, so različna. Kako pa bo vplivala na naše duševno zdravje?
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Kaj je občutek upravičenosti?
''Občutek upravičenosti'' je osebnostna lastnost, ki temelji na prepričanju, da si nekdo zasluži posebno obravnavo ali priznanje za nekaj, zgolj za to, ker je, kar je. Rečemo lahko, da se občutek upravičenosti pogosto povezuje z občutkom absolutne večvrednosti in vsemogočnosti. Z drugimi besedami, ljudje s takšno miselnostjo verjamejo, da jim svet dolguje, ne da bi sami kdaj kaj dali v zameno.
Zakaj je tako težko zmanjšati vnos natrija?
Nove raziskave naj bi nakazovale na pretirano uživanje natrija med srčnimi bolniki. Zakaj se zdi, da je tako težko zmanjšati vnos natrija, kako to dosežemo, predvsem pa, zakaj je pomembno, da omejimo sol?
Tega o demenci še ne veste
Vsi vemo, da je najpogostejši simptom demence težave s spominom, kaj pa ostali? Kako pri svojcu, ljubljenemu človeku pravočasno prepoznati simptome in dovolj hitro ukrepati?
Promocijski material za bolj zdravo življenje
Za mnoge izmed nas sta zdravje in dobro počutje postali najpomembnejši vrednoti v življenju. Ponudba promocijskih izdelkov, ki ju navdihujejo, pa lahko poveča zadovoljstvo strank in izboljša kakovost njihovega življenja. Mnoga podjetja in blagovne znamke s pridom izkoriščajo ta trend za rast prepoznavnosti in prodaje.
Osamljenost je lahko povezana z večjim tveganjem za demenco
Nedavne raziskave pri starejših odraslih potrjujejo, da je osamljenost povezana s povečanim tveganjem za razvoj demence. Študija tudi razkriva, da se učinek nanaša na različne ljudi in ni odvisen od tega, koliko socialnih stikov imajo.
5 navad, ki lahko podaljšujejo življenje
Stoletnikov je danes več kot kdaj koli prej, saj se pričakovana življenjska doba po vsem svetu daljša. Tukaj je 5 preprostih korakov, s katerimi si lahko pomagate zagotoviti dolgo in zdravo življenje.
Ali ste lahko ekstrovert s socialno anksioznostjo?
Ko pomislimo na ekstrovertirano osebnost, navadno zraven nikoli ne razmišljamo o socialni anksioznosti. Ekstrovert je nekdo, ki redno kaže optimistično razpoloženje in je prijazna oseba, ki ima le redko težave z izražanjem. Kljub temu lahko socialna anksioznost prizadene vsakogar.
Imajo osebe z Downovim sindromom večje tveganje za Alzheimerjevo bolezen?
Znanstveniki verjamejo, da lahko dodatni kromosom, ki povzroča Downov sindrom, kromosom 21, prispeva tudi k povečanemu tveganju za Alzheimerjevo bolezen.
Vrstniško nasilje ima dolgoročne in škodljive posledice na posameznike
Vrstniško nasilje, psihično, verbalno ali fizično, navsezadnje tudi ustrahovanje, ima dolgotrajne posledice za najstnike, vključno z depresijo, anksioznostjo in nizko stopnjo samozavesti.
Vse, kar morate vedeti o socialni anksioznosti
Določena mera nervoze v nekaterih družbenih situacijah je popolnoma normalna. Normalno je denimo, da se počutimo nekoliko živčne, ko gremo na prvi zmenek ali na razgovor za službo.
Kako družbena omrežja vplivajo na našo osebnost?
Vsaka stvar ima v življenju dobre in manj prijetne ali slabe strani.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
9 tihih znakov motnje ADHD pri odraslih
Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je pogosta motnja, ki ima lahko včasih genetsko komponento in je lahko zapletena in težko razumljiva, pravi Roseann Capanna-Hodge, psihologija, strokovnjakinja za duševno zdravje.
Strah pred uspehom – si lahko pomagamo sami?
Strah pred uspehom vključuje strah pred lastnimi dosežki, pogosto do te mere, da ljudje sabotirajo samega sebe. Čeprav na uspeh pogosto gledamo kot na nekaj, kar je zaželeno in česar si želimo vsi, obstajajo razlogi, tudi takšni, ki so morda celo racionalni, zakaj se ljudje bojijo, da bi jim resnično uspelo.
Kateri tip temperamenta ste?
V današnjem času ne manjka različnih teorij osebnosti, ki nas glede na lastnosti uvrščajo v različne 'predalčke'. Določanje tipa osebnosti glede na štiri temperamente je eno najstarejših na svetu, med laiki pa je zelo priljubljeno. Ste torej sangvinik, kolerik, melanholik ali flegmatik?
Vse, kar morate vedeti o shizofreniji
Ob izrazu shizofrenija si marsikdo zmotno predstavlja osebo, ki ima 'razcepljeno' osebnost oziroma disociativno motnjo identitete. A pozor – gre za napačno prepričanje, saj sta shizofrenija in razcepljena osebnosti dve različni duševni motnji. Pri shizofreniji gre predvsem za izgubo stika s resničnostjo, ki jo največkrat spremljajo prisluhi, prividi in druge spremembe v vedenju in čustvovanju. Po zadnjih podatkih ima v Sloveniji shizofrenijo okoli 20.000 ljudi.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
8 psiholoških kompleksov, ki jih je vredno poznati
Kompleksi so osnovniki gradnik naše psihe. Gre za temeljne vzorce čustev, zaznav in želja v našem nezavednem, ki vplivajo na naše življenje. Med najbolj znana zagotovo sodita kompleks manjvrednosti in večvrednosti, ki ju poznamo vsi. Mnogi kompleksi pa so dobili ime tudi po literarnih junakih in grški mitologiji, kot je denimo Ojdipov kompleks. Sicer pa je kompleks psihoanalitični izraz, ki ga obsežneje najdemo v delih Carla Junga in Sigmunda Freuda.
