sposobnosti
Hidracija: koliko vode, kdaj, katera hrana pomaga, kako je z elektroliti?
Hidracija in pitje veliko vode sta izjemno pomembna za zdravje, saj je človeško telo večinoma sestavljeno iz vode. Pomanjkanje vode lahko povzroči dehidracijo z znaki, kot so omotica in utrujenost. V vročem vremenu pa je ta tematika toliko bolj pomembna, zato si jo poglejmo podrobno.
Dvobesedna fraza, ki lahko kaže na demenco in drugi znaki, na katere je potrebno paziti
Pogosta raba teh besed lahko predstavlja signal za resen kognitivni upad.
Vaša koža po 30. letu: koliko sonca je še varno in kdaj začne škodovati?
Zdi se, da z nekaj sonca ni nič narobe – celo dobro naj bi bilo za razpoloženje, vitamin D in imunski sistem. A po 30. letu se koža začne odzivati drugače. Manj kolagena, počasnejša obnova, večja občutljivost na UV žarke.
Tremor in 'spontani parkinsonizem' sta pogosto povezana z eno vrsto demence
Lewyjeva telesčna demenca je tretja najpogostejša oblika demence. Značilna je po simptomih, kot so nihanje zavesti, težave s komunikacijo, halucinacije in 'spontani parkinsonizem', ki vključuje počasnost gibov, okorelost in tresenje.
Neverjetno odkritje: bi lahko ta spojina kazala potencial za zdravljenje nekaterih bolezni?
Nedavna raziskava je razkrila izjemno odkritje: spojina, prisotna v nekaterih zeliščih in dišavah, kaže potencial za zmanjšanje nakopičenja škodljivih beljakovin, ki so ključni dejavnik pri razvoju Alzheimerjeve bolezni v možganih.
Strokovnjaki potrjujejo: Redna vadba ti lahko spremeni življenje
Šport je zdrav – to poslušamo od učiteljev, staršev in spletnih influencerjev. A samo to, da vemo, da je "dober za nas", pogosto ni dovolj velik razlog, da bi ga bolj pogosto izvajali.
Ali je hoja lahko boljša od fitnesa?
Debata je razgreta: na eni strani izklesani fitneserji zagotavljajo, da samo s hojo nikoli ne bomo dosegli njihovih rezultatov (kar je res).
Po 50. letu telo to snov slabše presnavlja – posledice čutite vsak dan
Z leti se v telesu marsikaj spremeni – upočasni se presnova, hormoni nihajo, mišična masa upada. A ena od najbolj spregledanih sprememb po 50. letu je oslabljena absorpcija vitamina B12, ključnega vitamina za energijo, delovanje živčevja in tvorbo rdečih krvnih celic.
Kaj se zgodi s telesom, če ves dan sediš?
Moderna doba, polna napredne tehnologije, je super; ni treba delati na polju, da bi ostali siti, niti ni treba pol ure hoditi po vodo, da bi se odžejali. Niti za užitek niti za resno delo se sploh ni treba premakniti več kot nekaj korakov.
Tesna povezava fizičnega zdravja in kognitivnih sposobnosti
Fizično zdravje in kognitivne sposobnosti so tesno povezane; športniki pogosto dosegajo odličen učni uspeh, čeprav imajo manj časa za učenje od svojih vrstnikov.
Kako prehrana vpliva na zdravje vaših možganov (in kaj jesti za boljši spomin)
Možgani so najbolj zapleten organ v telesu in potrebujejo izjemno natančno podporo, da lahko optimalno delujejo. Hrana, ki jo zaužijete, neposredno vpliva na njihovo zgradbo, funkcijo in dolgoživost.
Zaščita starejših pred vročino: nasveti zdravnikov
Visoke temperature so lahko posebej nevarne za starejše. Upoštevajte nasvete za zaščito pred vročino, kot je izogibanje soncu med 11. in 17. uro ter hidracija. Bodite pozorni na znake dehidracije in se posvetujte z zdravnikom, da ohranite zdravje.
7 telesnih znakov, da vam primanjkuje spanja (in zakaj jih ne smete ignorirati)
Spanje ni razkošje, temveč nujna biološka potreba. Vse več raziskav kaže, da kronično pomanjkanje spanja vpliva na skoraj vsak sistem v telesu – od imunskega do hormonskega. Čeprav mnogi še vedno verjamejo, da lahko "zdržijo z manj spanja", telo dolgoročno pošilja jasne in vse bolj moteče signale. Prepoznati jih pravočasno pomeni preprečiti dolgoročne posledice, vključno z debelostjo, srčnimi boleznimi, depresijo in oslabljeno koncentracijo.
Majhno mesto, ki ga je opustošila genetska motnja – skoraj vsi so bratranci in sestrične
V južnoameriškem mestecu Serrinha dos Pintos, kjer so številni prebivalci v sorodu, se pojavlja redka genetska motnja, imenovana Spoanov sindrom. Raziskava je razkrila, da motnja povzroča izgubo sposobnosti hoje pri otrocih. Sindrom je posledica genetske mutacije, ki jo prenašajo starši, ter poudarja zapletene posledice tesnih družinskih povezav in vpliv izolacije na zdravje skupnosti.
Stres: Kako ubežati digitalnemu svetu in obvladati tesnobo
Stres je neizogiben, soočanje z njim pa veščina, ki ti lahko pomaga živeti bolj sproščeno in zadovoljujoče življenje. Čeprav stresa nikoli ne bomo povsem "premagali", lahko z dobrimi strategijami občutno izboljšamo svoj odnos do dela in preprečimo negativne učinke, kot je izgorelost (link do članka). V prvem delu (link) smo govorili o organizaciji časa in uporabi učnih tehnik, tokrat pa se bomo dotaknili izogibanja dela, sploh v povezavi z digitalno odvisnostjo.
Diete: zakaj se jim morate letos dokončno odpovedati (in kaj narediti namesto tega)
Vsako leto se milijoni ljudi odločijo za novo dieto – z upanjem, da bodo izgubili odvečne kilograme, izboljšali zdravje ali se končno postavili v red. A resnica je, da diete ne delujejo dolgoročno. Ne le, da ne zagotavljajo trajnih rezultatov, temveč pogosto povzročijo še več škode kot koristi.
10 nasvetov za posameznike, ki delate z osebami z demenco
Življenje z demenco prinaša številne izzive, tako za osebo, ki jo doživlja, kot za njene svojce. Ključnega pomena je razumevanje, potrpežljivost in prilagojeno ravnanje. Vsekakor pa vse omenjeno nikakor ni lahko.
Kdaj je stres še normalen in kdaj postane nevaren?
Stres je naravni odziv, ki nas je pri življenju ohranjal tisočletja. Ko so se naši predniki še potikali po savani, je ravno stres – sploh pa odziv boja ali bega – omogočil, da smo se hitro odzvali na nevarnost in zbežali (ali pa se borili s situacijo). Sodobni svet pa je vse skupaj obrnil na glavo; kar je nekoč pomagalo, zdaj po nepotrebnem omejuje naše življenje in ogroža naše zdravje. Kaj je torej dober stres in kaj nevaren stres in, najpomembneje, kako se boriti proti njegovim škodljivim učinkom?
6 minut branja zmanjša ravni stresa za kar 68 odstotkov!
Ste vedeli, da je branje superhrana za vaše možgane, saj izboljšuje kognitivne funkcije, zmanjšuje stres, krepi spomin in osredotočenost ter širi besedni zaklad. Koristi pa ima tudi na vaše fizično in čustveno zdravje.
Neverjetno! Živali, ki 'zavohajo' zdravstvene težave
Neverjetno, a resnično! Človeški prijatelji v živalski preobleki lahko zaznajo zdravstvene težave pri ljudeh. Od psov in podgan do čebel, imajo živali neverjetne sposobnosti odkrivanja bolezni, vključno z rakom in okužbami. Njihov izjemen voh je ključ do zgodnjega odkrivanja, kar lahko izboljša zdravljenje in reši življenja. Sodelujmo z njimi za boljše zdravje!
5 znakov, da ste v zdravem odnosu s seboj
Odnosi z drugimi so pomembni, a najpomembnejši odnos v življenju je tisti, ki ga imate sami s seboj. Ta notranja vez vpliva na vaše misli, odločitve, odnose in celo zdravje. Zdrav odnos do sebe ni samoumeven – je rezultat zavestnega dela, samorefleksije in čustvene zrelosti. Kot piše WebMD, ljudje z zdravim odnosom do sebe kažejo večjo odpornost na stres, so manj nagnjeni k tesnobi in depresiji ter imajo boljše fizično zdravje.
Interocepcija: Ključ do uravnavanja čustev in dobrega počutja
Novo znanje o interocepciji, sposobnosti zaznavanja notranjih telesnih signalov, odpira nove poti do boljšega razumevanja in izboljšanja duševnega zdravja.
Redko so bolni: To so najbolj zdrava znamenja zodiaka
Želite izvedeti, katera astrološka znamenja se lahko pohvalijo z odličnim zdravjem? Biki s svojo stabilnostjo, device z disciplino, kozorogi z vzdržljivostjo, levi z vitalnostjo in vodnarji s svojim inovativnim pristopom do zdravja?
Možgani v formi: 7 navad ljudi z izjemnim kognitivnim zdravjem
Možgani so naš osrednji upravljavec – nadzorujejo misli, spomin, gibanje, čustva in še mnogo več. Kognitivno zdravje, ki zajema sposobnost jasnega razmišljanja, učenja in spomina, ni le stvar genetike, ampak predvsem rezultat vsakodnevnih navad. Kot piše Mayo Clinic, lahko z določenimi vedenji bistveno izboljšamo delovanje možganov in zmanjšamo tveganje za upad kognitivnih sposobnosti.
Prekomerna uporaba telefona: Kakšne so posledice za možgane in kako si pomagati?
Uporaba pametnih telefonov ima lahko presenetljive učinke na naše možgane, vpliva na kognitivne sposobnosti, čustvene veščine in spanec. Pretirana uporaba vodi v spremembe v možganski kemiji, težave s spanjem in celo zmanjšanje delovnega pomnilnika.
Kako s prehrano okrepiti spomin in kognitivne funkcije po 65. letu
Z leti postane miselna ostrina nekoliko manj izrazita, pomnjenje počasnejše, imena in podatki pa pogosteje uidejo iz spomina. To ni nujno znak bolezni, temveč naravni del staranja možganov. Vendar pa lahko z ustrezno prehrano upočasnimo ta proces, okrepimo delovanje nevronov in celo izboljšamo kognitivne sposobnosti.
Nevroplastičnost: Neverjetna sposobnost možganov, da se spreminjajo
Odkrijte čudesa nevroplastičnosti, neverjetne sposobnosti možganov, da se spreminjajo in prilagajajo. Spoznajte različne vrste nevroplastičnosti, kako deluje in kako lahko to pripomore k boljšemu spominu, učenju in okrevanju po poškodbah. S temeljitim razumevanjem lahko izboljšate svoje možganske funkcije.
Znane osebnosti, ki jim je bila diagnosticirana ALS
Eric Dane, Aaron Lazar in Roberta Flack so prejeli diagnozo nevrodegenerativne bolezni, ki je znana tudi kot Lou Gehrigova bolezen.
Šola kot prostor zaupanja: Projekt 'Od Alje do Žana' premaguje otroške strahove
Raziskava kaže, da kar 17 % mladih v Sloveniji trpi za tesnobo, ki se pogosto začne že v osnovni šoli. Projekt 'Od Alje do Žana' v sodelovanju s Fundacijo Alma, Slovensko filantropijo in Zvezo Anite Ogulin – ZPM pod vodstvom dr. Anice Mikuš Kos, gradi okolje, kjer strah ni tabu. Z zgodbami učencev in učiteljev projekt dokazuje, da je strah lahko premagan s pogumom in podporo.
Življenje s Parkinsonovo boleznijo: Kako obvladati simptome in ohraniti kakovost življenja
Parkinsonova bolezen je progresivna nevrološka motnja, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu.
