sramu
10 znakov, da imaš dober odnos sam s seboj
Dober odnos s samim seboj je ključnega pomena za tvoje duševno zdravje, samozavest in splošno zadovoljstvo v življenju. Ko se naučiš sprejeti in ceniti samega sebe, postaneš bolj odporen na stres, lažje premaguješ izzive in gradiš boljše odnose z drugimi. Toda kako veš, ali imaš dober odnos sam s seboj?
Motnja hranjenja, ki prizadene ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1
Diabulimija je motnja hranjenja, ki prizadene ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1.
Teme, ki ne bi smele biti neprijetne za pogovor s starši
Pogovor s starši, četudi to nerad verjameš, lahko včasih olajša situacije, s katerimi se srečujemo ali pa se bomo srečevali v življenju.
Zakaj je dobra in zdrava samopodoba tako zelo pomembna?
Zagotovo ste že slišali, kako pomembna je zdrava samopodoba, kako se morate začeti ceniti, verjeti vase in da pravzaprav ne morete ljubiti drugih, dokler ne ljubite sebe. To iz psihološkega vidika popolnoma drži, a kaj, ko grajenje samozavesti in zdrave samopodobe ni tako enostavno, kot jo predstavljajo nekateri. Poglejmo si, kaj sploh je samopodoba, zakaj je pomembna in kako lahko, korak po koraku, počasi začnete delati na njej.
8 nasvetov, kako skrbeti za svoje spolno zdravje
Spolno zdravje je zelo pomemben del našega življenja in je povezan tudi z našim splošnim zdravjem in z njegovo kakovostjo. Pogosto ga ignoriramo zaradi občutka sramu in stigme, pa tudi zaradi pomanjkanja celovitih zdravstvenih storitev na tem področju. Kako poskrbeti, da ostanemo zdravi in uživamo v zdravi spolnosti?
Zakaj nekatere ženske nikoli ne doživijo orgazma?
Čeprav je orgazem pogosto povezan z užitkom in sprostitvijo, ki ga prinaša, nekatere ženske z njim nimajo rednih, včasih pa tudi nikakršnih izkušenj. Dejstvo je, da številne ženske v življenju nikoli ali pa zelo redko doživijo orgazem, kar je pogosto posledica kombinacije fizičnih, čustvenih in psiholoških dejavnikov.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Vse, kar moraš vedeti o ginekologu
Kdaj je primeren čas za prvi obisk, kaj lahko pričakuješ in zakaj so redni pregledi tako pomembni za tvoje zdravje?
Zakaj je pomembno, da sprejmeš svoje telo?
Trebušček je za mnoge punce predmet pomanjkanja samozavesti. Morda je čas, da se začnemo zavedati, da je trebušček nekaj popolnoma normalnega!
Ali veste zakaj ste utrujeni?
Utrujenost je pogost sindrom sodobnega človeka. Vse več ljudi se pritožuje, da jih utrujenost spremlja skozi daljše časovno obdobje in da se kjub počitku ali dopustu stanje ne spremeni bistveno. Tisto kar je pomembno vedeti je, da kronična utrujenost sodobnega človeka napogosteje ni posledica fizičnega napora ali parih neprespanih noči. Utrujenost sicer zaznamo kot skupek fizioloških stanj, ki se kažjo skozi telo, a najpogosteje, ko se obrnemo po pomoč zdravniku ni zaznati niti bistvenih odstopanj v splošni krvni sliki. Vzroke za utrujenost je potrebno iskati tudi v sferi duševnega zdravja. Še posebaj je smiselno preveriti kako znamo postavljati meje v zasebnem in poslovnem življenju ter kakšna je naša samopodoba.
Alenka Žigon: "V treh mesecih sem izgubila 10 kilogramov in 104 centimetre obsega"
Čeprav nikoli ni imela težav s prekomerno telesno težo, je gospa Alenka Žigon tako kot številne druge ženske z leti začela opažati, da se ji telo spreminja. Kljub redni telesni aktivnosti so se ji namreč začeli kopičiti kilogrami, posledično je bila njena samozavest na dnu. Ko se je tehtnica ustavila pri skoraj 71 kilogramih, se je zavedala, da mora nekaj spremeniti. Po tehtnem razmisleku se je odločila za celostni pristop in ob strokovni podpori v treh mesecih dosegla osupljive rezultate. Brez stradanja in prenaporne vadbe.
Kaj storiti, če je odnos fantastičen, spolnost pa malo manj?
Menite, da je lahko odnos dober tudi brez dobre spolnosti? Odvisno od naših preferenc in tega, kaj je tisto, kar nam je (najbolj) pomembno.
'Slaba hrana ne obstaja!'
Zagotovo ste že slišali za 'kulturo diet' in njene škodljive posledice. Verjetno tudi veste, da popolno odpovedovanje eni hrani, enemu živilu ali skupini živil navadno vodi v ekstremna vedenja, ko pač enkrat posežemo po tovrstni hrani. O tem, zakaj ni nobeno pretiravanje dobro, še manj ekstremizem, zakaj se moramo enkrat za vselej odreči kulturi diet in zakaj slaba hrana sploh ne obstaja, je spregovorila tudi Stefani Sassos, ki je za Good Housekeeping napisala čudovito besedilo, ki ga povzemamo v nadaljevanju.
Ana Klašnja: 'Izziv, s katerim se spopadam vso svojo kariero'
Profesionalni plesalci so večinoma izjemno predani plesu in umetnosti, kot tudi ni skrivnost, da pri plesu, še posebej pri baletu, igra pomembno vlogo tudi naša zunanja podoba. "Balet je estetika giba, estetika izgleda," pripoveduje balerina Ana Klašnja, ki priznava, da balet spodbuja težnjo po določenih lepotnih idealih. Balerine naj bi bila lahkotne, z dolgimi in tankimi linijami, vsekakor pa morajo paziti tudi pri prehrani.
Nekdanji profesionalni kolesar odkrito spregovoril o motnji hranjenja
Bulimija nervoza, pogosto imenovana bulimija, je motnja hranjenja, ki ne izbira po spolu, rasi ali statusu, nanjo pa niso imuni niti vrhunski športniki. Nekdanji profesionalni kolesar, ki ima za seboj kar nekaj zavidljivih uspehov, je tokrat spregovoril tudi o svojem notranjem boju, štetju kalorij, prenajedanju in bruhanju, vse to pa je trajalo kar 17 let. Več o tem pa v nadaljevanju.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
Vsa čustva so minljiva, pridejo in grejo
V nas se lahko prebujajo najrazličnejša čustva, tudi tista, ki niso najbolj prijetna, hkrati pa se lahko bojimo tudi njihovega vpliva in moči, še posebej, če mislimo, da jih ne bomo zmogli obvladati. O tem, zakaj je pomembno zavedanje tega, kar čutimo, in kakšna sporočila lahko nosijo naša čustva, smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtom.
Posttravmatska stresna motnja se ne razvije pri vseh
Povsem normalno je, da se na travmatične dogodke odzovemo tako čustveno kot telesno, kar pomeni, da nas spremljajo tudi določeni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo. Torej, kdaj lahko govorimo o posttravmatski stresni motnji in kako jo prepoznamo? Več o tem si lahko preberete v pogovoru s terapevtko Dr. Tjašo Stepišnik Perdih.
''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.
Kompulzivna motnja, zaradi katere škodimo sami sebi
Dermatilomanija je motnja, ki je lahko zelo neprijetna, posledice pa so vidne tudi na naši koži. Brazgotine, rane, praske, vse to in še več, si v tem primeru povzročamo kar sami. Prepoznavanje težave je ključnega pomena, da lahko pravočasno ukrepamo in znova prevzamemo nadzor nad svojimi impulzi. Več o dermatilomaniji si lahko preberete v nadaljevanju.
Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.
Veste vse o masturbaciji?
Zaradi pospešenega telesnega razvoja in divjanja hormonov je puberteta med drugim tudi čas za intimno spoznavanje sebe in raziskovanje svojega telesa. V tem obdobju se mnogi med vami prvič srečate z novimi, doslej neznanimi občutki odzivanja svojega telesa na dražljaje, kar prebudi vznemirjenje in željo po samozadovoljevanju. A prav v zvezi s tem še vedno srečamo številna napačna prepričanja, ki temeljijo na že zdavnaj preživelih mitih. Tokrat izpostavljamo nekaj najpogostejših, s katerimi si se verjetno že srečal.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Sindrom Sneguljčice: kako sprejeti, da je staranje del življenja
Staranje se v sodobnem načinu življenja ne dojema kot darilo življenja, ampak bolj kot grožnja mladosti, lepoti in vitalnosti. Namesto hvaležnosti, da nam je bilo sploh dano izkusiti življenje, je zrelost prikazana kot glavni sovražnik in opomin na našo minljivost. Staranje je neizogiben del življenja. Zakaj ga torej ne bi preprosto sprejeli z vsem, kar nam prinese?
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
»Krog nagrajevanja«: ko za občutek ugodja potrebujemo vedno več sladkarij
Le kdo ne mara sladkarij? Tortice, sladkane kave, piškoti, sladoled, manjši sladki prigrizki – sladkor najdemo v številnih živilih, zato se mu je skoraj nemogoče izogniti. V manjših oziroma zmernih količinah ni škodljiv, vendar se njegova moč skriva ravno v tem, da je tako zelo zasvajajoč. Čeprav se odvisnost od sladkorja ne šteje za tako zelo resno kot ostale vrste zasvojenosti, pa ima lahko dolgoročno zelo resne vplive na zdravje.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
