stisk
Kako lahko umetnost pomaga pri soočanju s stiskami in pri samem razvoju otroka
Prof. dr. Robert Kroflič z ljubljanske pedagoške fakultete poudarja, da umetnost ni zgolj estetski dodatek, temveč nujen prostor za osebno rast, katarzo in razvijanje empatije v šolskem sistemu. Vabljeni k branju intervjuja.
Dobro duševno zdravje je eden ključnih temeljev kakovostnega življenja
V Celjskem domu danes poteka četrti Festival duševnega zdravja v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je pred odprtjem poudarila ministrica za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Valentina Prevolnik Rupel, je dobro duševno zdravje eden ključnih temeljev kakovostnega življenja in družbene blaginje.
Pomen duševnega zdravja v sodobni družbi skozi oči Nuše Lesar
Se kdaj počutite, da niste dovolj dobri? Priljubljena voditeljica Nuša Lesar odpira pomemben dialog o duševnem zdravju. Z nasveti strokovnjakov in iskrenimi zapisi spodbuja k bolj pristnemu odnosu do sebe in gradnji notranjega miru.
Brez okončin s plesnimi gibi navdihuje milijone ljudi po vsem svetu
Timur Mason se je rodil z redko prirojeno diagnozo, zaradi katere nima večine okončin.
Kako prepoznati, da otrok potrebuje podporo: sodobni izzivi duševnega zdravja
Vzgoja, avtoriteta in čustvenovedenjske težave so teme, ki v sodobni šoli postajajo vse bolj izpostavljene. Otroci in mladostniki odraščajo v svetu hitrih družbenih sprememb, naraščajočih pritiskov in vse večje občutljivosti na stres, kar se neizogibno odraža tudi v šolskem prostoru.
Kaj stisk roke pove o vašem zdravju
Nova spoznanja strokovnjakov razkrivajo, da moč stiska roke lahko služi kot nepričakovan pokazatelj vašega (ne)zdravja.
Zelena 'medicina': kako stik z naravo zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in preprečuje bolezni
V zadnjih letih se zdravstvo vse bolj obrača k naravi. Ne kot k alternativi, temveč kot k znanstveno podprtemu 'zdravilu', ki dokazano zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in krepi imunski sistem.
To loči zdrave ljudi od nezdravih
Odkrijte nepričakovane navade, ki izboljšujejo kakovost življenja izjemno zdravih ljudi. Spanje, gibanje, odnosi, mentalna stimulacija, dotik in čas zase so ključni stebri celostnega dobrega počutja.
Kako resna je psihoza, povezana z umetno inteligenco?
Umetna inteligenca je v zadnjih letih postala del vsakdana, od orodij za ustvarjanje besedil do sistemov, ki posnemajo čustveno odzivnost. Zaradi svoje dostopnosti in navidezne topline se številni posamezniki zatekajo k takim sistemom po podporo ali razlago svojih stisk.
Mravljinčenje v rokah: najpogostejši vzroki in kdaj je znak resne težave
Mravljinčenje v rokah je eden najpogostejših nevroloških simptomov, s katerim se srečuje splošna medicina.
V Celju so otroci in odrasli skupaj 'zrasli' z novo jubilejno 10. Rastočo knjigo: Abeceda odličnosti – naša zvezda severnica
Muzej novejše zgodovine Celje je prejšnji teden zaživel kot pravi festival idej in čustev. Ob izdaji desete Rastoče knjige Osnovne šole Lava z naslovom Abeceda odličnosti – naša zvezda severnica so se učenci, učitelji, starši in gostje pogovarjali o tem, kako majhna dejanja empatije lahko spremenijo svet otrok.
Ta sprememba osebnosti v starosti ni redkost
Sprememba osebnosti v starosti ni redka pojavnost in večina ljudi se je že srečala s takšnimi spremembami pri svojih bližnjih ali starejših družinskih članih, katerih vedenje se je naenkrat spremenilo.
Duševno zdravje v kriznih časih: Kako si pomagati?
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja se poudarja pomen zagotavljanja pravočasne in učinkovite psihosocialne podpore. Raziskava razkriva, da mladi v Sloveniji pogosto doživljajo stres, anksioznost in depresijo, vse to pa naj bi bilo pogojeno z življenjskim slogom ter z vedno pogostejšimi globalnimi krizami.
'Otrokom je treba prisluhniti in jim privzgojiti občutek za empatijo, pripadnost in sodelovanje'
11. in 12. aprila je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Šola kot varno zavetje: Zgodbe, ki gradijo na prijaznosti
Projekt Od Alje do Žana v šolah spodbuja medsebojno pomoč in prijaznost. Zgodbe učiteljev prikazujejo, kako majhne geste ustvarijo prijaznejše okolje, pomagajo pri premagovanju stisk in gradijo mostove med otroki. Vključujejo primere dobre prakse in poudarjajo pomen podpore v šolskem okolju.
Tretje srečanje pedagoških delavcev, ki sodelujejo v projektu Od Alje do Žana v Žalcu
V petek in soboto je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.
Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Katere vrste zobnih zalivk poznamo?
Zobne zalivke so ključni del sodobne zobozdravstvene oskrbe, saj pomagajo obnoviti poškodovane zobe, preprečijo nadaljnje propadanje in ohranjajo njihovo funkcionalnost.
Testirajte svoje zdravje s tem testom
Poznamo več vrst testov, s katerimi lahko preverimo svoje zdravje. Naredimo jih lahko na preprost način, doma, ne bodo nam pa vzeli več kot od 20 do 30 minut časa.
Kaj, če vam nenadoma postane slabo in ne bo nikogar v bližini?
Življenje je sila nepredvidljivo, zato nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli na točki, ko bomo nujno potrebovali pomoč. Glede na to, da se nam v sodobnem vsakdanu vsem ves čas nekam mudi, v javnem zdravstvu pa je situacija vse prej kot rožnata, je na mestu tudi vprašanje, ali se bo v trenutku nemoči sploh našel kdo, na katerega se bomo lahko obrnili.
Kaj je samopoškodovalno vedenje?
Kot je razvidno že iz samega imena, je to vedenje povezano s poškodbami, ki si jih zadajamo sami. Pri tem gre največkrat za način obvladovanja stresa, čustvenih težav in stisk. Ko si posameznik zada telesno bolečino, za kratek čas omili čustveno bolečino, zaradi katere močno trpi.
''So malenkosti, ki bi bolnikom ali staršem obolelih otrok ogromno pomenile''
Od septembra dalje je zaživela ideja Anje Kastelic, posvečene sestre iz skupnosti Na tvojo Besedo, da bi v minoritskem samostanu v središču Ljubljane onkološkim bolnikom in staršem otrok, ki se zdravijo na pediatrični kliniki, nudili nastanitev. Na voljo imajo štiri samostojne sobe s kopalnico ter souporabo kuhinje. Želeli bi, da se vest o tem razširi med ljudi, ki nastanitev potrebujejo.
Znana igralka delila družinsko izkušnjo z duševnimi težavami
Glenn Close je ameriška igralka z bogato kariero in številnimi nagradami, hkrati je tudi strastna aktivistka, ki se zavzema za pravice žensk, istospolne poroke ter ozavešča o duševnem zdravju. Njena motivacija izvira iz družinskih izkušenj z duševnimi težavami.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.
Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.
Kako lahko podpremo naš največji organ telesa?
Ko pomislimo na organe, nam najhitreje pridejo na misel srce, pljuča, ledvice, jetra in podobno. Premalokrat pa pomislimo na naš največji in najbolj viden organ telesa – našo kožo.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Ne boste verjeli, kakšen vpliv imajo živali na ljudi
Vsi, ki imate doma vsaj enega hišnega ljubljenčka, se boste gotovo strinjali, da ta v dom prinese obilo veselja, pozitiven vpliv družbe živalskih prijateljev na fizično, kognitivno in duševno zdravje ljudi pa potrjujejo tudi številne raziskave. Sploh tistim, ki vam decembrski čas ne prinaša pričakovanega veselja, ampak poglablja občutke osamljenosti in tesnobe, bo družba hišnih ljubljenčkov v veliko pomoč.
Pravila lepega obnašanja, ki bi jih morala poznati vsaka mlada dama
Bonton je knjiga s pravili obnašanja. Uči nas, kako ravnati s seboj, z drugimi ljudmi, se obnašati v družbi ali ob mizi, v določenih ustanovah in podobno.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Kaj morate vedeti o mamografiji?
Odgovarja mag. Kristijana Hertl, dr. med., vodja Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA.
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Kakšna je razlika med psihologom in psihiatrom?
Ko se opisi poklicev prekrivajo, jih je včasih težko razlikovati, kar še posebej velja za področje duševnega zdravja. Kaj dela psiholog in kaj psihiater? Koga naj obiščem, ko si želim strokovnega nasveta v težji življenjski situaciji, in koga, ko potrebujem dolgotrajno podporo, ki vključuje zdravila? Izraza psiholog in psihiater se pogosto uporabljata za opis osebe, ki nudi pomoč ljudem v stiski, pa vendar je treba poklica razlikovati, saj se ločujeta po vsebini, storitvah in obsegu dela.
Izbira zdravstvenih storitev naj bo premišljena
Zdravje je vrednota, za katero je pomembno skrbeti, k temu pa poleg uravnoteženega življenjskega sloga spadajo tudi obiski zdravnika in udeleževanje rednih presejalnih programov. Na ta način redno spremljamo svoje zdravstveno stanje in ob morebitnih nepravilnostih poskrbimo za hitro ukrepanje. A kaj storiti takrat, ko se odločamo za izvajalce zdravstvenih storitev izven javnega zdravstva, bodisi gre za področje duševnega zdravja ali specialistov, ki delajo v okviru lastne prakse?
Kako podpreti prijatelja, ki ima duševno motnjo?
Teme o duševnih motnjah so za marsikoga težke in morda celo povezane s kančkom tabuja, še zlasti če prihajamo iz okolja, kjer se o tem ni nikoli govorilo. A vsi vemo, da so v današnjem času različne oblike duševnih stisk še kako prisotne tudi v obdobju najstništva, zato smo ti pripravili nekaj nasvetov, kako podpreti prijatelja, ki se spopada s težavami v duševnem zdravju.
Kaj vse lahko roke razkrivajo o našem zdravju?
Roke se zanašajo na pravilno delovanje telesnih sistemov, zato lahko zdravniki menda v njih pogosto opazijo znake določenih bolezni.
Kaj je čustveno prenajedanje?
Ne jemo vedno samo zato, da bi potešili lakoto, ampak lahko v hrani vidimo tudi možnost za lajšanje negativnih čustvenih stanj, tolažbo, nagrado in razbremenitev od stresa. V psihologiji je znano, da so hrana in čustva močno povezani, kar se lahko kaže tudi v obliki raznovrstnih motenj hranjenja. A tokrat postavljamo v ospredje predvsem to, kako čustva vplivajo na prekomerno težo, ter razliko med čustveno in fizično lakoto.
Kje poiskati pomoč, če doma nimaš podpore?
Najstniško obdobje je turbulenten čas, v katerem se pojavljajo različne dileme, skrbi, vprašanja in težave. A kaj storiti takrat, ko zaradi različnih razlogov na pomoč staršev ne moreš računati ali pa je ravno družina glavni razlog težjih stisk?
Kaj je podzavest?
Zavestni um vključuje misli, občutke, spoznanja in spomine, ki se jih zavedamo, medtem ko je nezavedno sestavljeno in globljih mentalnih procesov, ki zavestnemu umu niso zlahka dostopni.
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Duševne motnje ne bi smele biti predmet norčevanja
Si tudi ti že opazil, da se v pogovorih nekateri vse prevečkrat norčujejo iz duševnih motenj?
Joga in duševno zdravje
Joga izhaja iz sanskrtske besede juji, kar pomeni ‘zveza’ in opredeljuje starodavno prakso, ki združuje um in telo. Za jogo je značilno, da vključuje dihalne vaje, meditacijo in različne položaje, ki spodbujajo sprostitev in zmanjšujejo stres. Redna vadba prinaša številne koristi tako za duševno kot za telesno zdravje, v nadaljevanju pa izpostavljamo predvsem tiste, ki jih je doslej podprla tudi znanost.
Kdo so narcistični starši?
Popolni starši ne obstajajo, obstajajo pa dovolj dobri starši, ki se trudijo po svojih najboljših močeh in ravnajo tako, kot v danem trenutku najbolje vedo in znajo. A ko se nekdo, ki naj bi bil vir podpore, nege in zaščite, izkaže za vir stisk in bolečine, dobi to povsem druge razsežnosti.
EFT – metoda, ki naj bi čustveno osvobajala
V zadnjem času pogosto naletimo na vse bolj priljubljeno EFT (emotional freedom technique) metodo čustvenega osvobajanja in posledično tudi zdravljenja, pri kateri gre za neke vrste psihološko oziroma čustveno akupresuro. Le z uporabo konic prstov in tapkanja stimuliramo energijske točke na telesu in s tem lajšamo različne vrste tegob. Filozofija, ki stoji za to enostavno tehniko, pravi, da je vzrok za vsa negativna čustva motnja v energijskem sistemu.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
Miti o duševnem zdravju, ki so nevarni
Pogosto na internetu in v vsakdanjem pogovoru naletimo na številne mite v zvezi z duševnim zdravjem. Četudi so določeni miti izrečeni 'mimogrede', so številni lahko zelo nevarni. Poglejmo si pet najpogostejših.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
Kaj se dogaja, ko pokate členke v prstih in vratu?
Pokanje členkov in sklepov na rokah je nenavadna razvada, ki sprošča marsikoga med nami. Veljalo je splošno prepričanje, da gre za nevarno početje, ki naj bi z leti povzročilo pojav artritisa. Pa je temu res tako?
Kaj je nimfomanija ali hiperseksualnost?
V preteklosti je bila nimfomanija opredeljena kot motnja, za katero je značilen izrazito povečan spolni nagon, pripisovali pa so jo predvsem ženskam. Pozneje se je ta koncept preoblikoval v hiperseksualnost, ki še danes v stroki sproža številne razprave.
Kdo je psihično bolj odporen na pandemijo koronavirusne bolezni?
Ljudje se zelo različno odzivamo na stresne razmere, kamor sodi tudi pandemija koronavirusne bolezni in z njo povezane spremembe življenjskega sloga. Vsak lahko opazi, da nekomu že najmanjša sprememba predstavlja veliko, neobvladljivo motnjo, drugi pa se z njo niti ne obremenjuje. Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kateri tipi osebnosti se najlažje spopadajo s pandemijo.
K nastanku aken prispevajo številni dejavniki, najpogostejša je dedna nagnjenost
Že dolgo je znano, da so akne in druge nečistoče na koži ne le mladostniška težava, pač pa jih imajo tudi odrasli. K njihovemu nastanku prispevajo številni dejavniki, med katerimi je najpogostejši dedna nagnjenost.
Maša Bastarda: Demenca je bolezen, ne del zdravega staranja
Spominčica, Alzheimer Slovenija, je Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Kot takšno je samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno in strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Z univ. dipl. soc. del. Mašo Bastarda smo se pogovarjali o tem, kako odreagirati, če na ulici srečamo osebo z demenco in o samem pomenu ozaveščanja ljudi o demenci.
Boljša samopodoba lahko pomeni boljše življenje
Kakšna je vaša samopodoba? Pravzaprav jih imate več, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka Branka Strniša. “Lahko imamo na enem področju izrazito dobro samopodobo, medtem ko nam na drugem peša." Lahko ste na svojem področju dela zelo samozavestni, vendar se počutite negotovo, če morate na sestanek, na katerem ste primorani o svojem delu govoriti z neznanci.
To je ključen del srečnega partnerskega odnosa
Ali se kdaj vprašate, ali ste partnerju na primeren način povedali, kar ste želeli? Ste mu povedali tako, da bo lahko razumel? In ali ste partnerja poslušali, ko je govoril on? Ste dejansko slišali, kar je želel povedati? Če želimo imeti dober partnerski odnos, se moramo znati sporazumevati, pove psihologinja Tamara Kancilija Kosmač. A mnogi mislijo, da o sporazumevanju že vse vedo. Ne ustavijo se in pomislijo: ali res znam povedati, kar želim, ali res znam poslušati.
