stisk
'Otrokom je treba prisluhniti in jim privzgojiti občutek za empatijo, pripadnost in sodelovanje'
11. in 12. aprila je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Šola kot varno zavetje: Zgodbe, ki gradijo na prijaznosti
Projekt Od Alje do Žana v šolah spodbuja medsebojno pomoč in prijaznost. Zgodbe učiteljev prikazujejo, kako majhne geste ustvarijo prijaznejše okolje, pomagajo pri premagovanju stisk in gradijo mostove med otroki. Vključujejo primere dobre prakse in poudarjajo pomen podpore v šolskem okolju.
Tretje srečanje pedagoških delavcev, ki sodelujejo v projektu Od Alje do Žana v Žalcu
V petek in soboto je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.
Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.
7 znakov, da čustveno in fizično zanemarjate sami sebe
Čustvena in fizična skrb zase je temelj dobrega počutja, vendar lahko ob vsakodnevnih obveznostih pogosto pozabimo poskrbeti za lastne potrebe. Dolgotrajno zanemarjanje samega sebe se lahko kaže skozi različne znake, ki vplivajo na kakovost življenja in odnos do sebe.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
Kaj stisk roke pove o vašem zdravju?
Bi lahko stisk roke razkrival kaj o našem zdravju? Strokovnjaki pravijo, da bi lahko stisk roke nakazoval na to, kako zdravo je naše srce.
Katere vrste zobnih zalivk poznamo?
Zobne zalivke so ključni del sodobne zobozdravstvene oskrbe, saj pomagajo obnoviti poškodovane zobe, preprečijo nadaljnje propadanje in ohranjajo njihovo funkcionalnost.
Testirajte svoje zdravje s tem testom
Poznamo več vrst testov, s katerimi lahko preverimo svoje zdravje. Naredimo jih lahko na preprost način, doma, ne bodo nam pa vzeli več kot od 20 do 30 minut časa.
Kaj, če vam nenadoma postane slabo in ne bo nikogar v bližini?
Življenje je sila nepredvidljivo, zato nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli na točki, ko bomo nujno potrebovali pomoč. Glede na to, da se nam v sodobnem vsakdanu vsem ves čas nekam mudi, v javnem zdravstvu pa je situacija vse prej kot rožnata, je na mestu tudi vprašanje, ali se bo v trenutku nemoči sploh našel kdo, na katerega se bomo lahko obrnili.
Kaj je samopoškodovalno vedenje?
Kot je razvidno že iz samega imena, je to vedenje povezano s poškodbami, ki si jih zadajamo sami. Pri tem gre največkrat za način obvladovanja stresa, čustvenih težav in stisk. Ko si posameznik zada telesno bolečino, za kratek čas omili čustveno bolečino, zaradi katere močno trpi.
''So malenkosti, ki bi bolnikom ali staršem obolelih otrok ogromno pomenile''
Od septembra dalje je zaživela ideja Anje Kastelic, posvečene sestre iz skupnosti Na tvojo Besedo, da bi v minoritskem samostanu v središču Ljubljane onkološkim bolnikom in staršem otrok, ki se zdravijo na pediatrični kliniki, nudili nastanitev. Na voljo imajo štiri samostojne sobe s kopalnico ter souporabo kuhinje. Želeli bi, da se vest o tem razširi med ljudi, ki nastanitev potrebujejo.
Znana igralka delila družinsko izkušnjo z duševnimi težavami
Glenn Close je ameriška igralka z bogato kariero in številnimi nagradami, hkrati je tudi strastna aktivistka, ki se zavzema za pravice žensk, istospolne poroke ter ozavešča o duševnem zdravju. Njena motivacija izvira iz družinskih izkušenj z duševnimi težavami.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.
Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.
Kako lahko podpremo naš največji organ telesa?
Ko pomislimo na organe, nam najhitreje pridejo na misel srce, pljuča, ledvice, jetra in podobno. Premalokrat pa pomislimo na naš največji in najbolj viden organ telesa – našo kožo.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Ne boste verjeli, kakšen vpliv imajo živali na ljudi
Vsi, ki imate doma vsaj enega hišnega ljubljenčka, se boste gotovo strinjali, da ta v dom prinese obilo veselja, pozitiven vpliv družbe živalskih prijateljev na fizično, kognitivno in duševno zdravje ljudi pa potrjujejo tudi številne raziskave. Sploh tistim, ki vam decembrski čas ne prinaša pričakovanega veselja, ampak poglablja občutke osamljenosti in tesnobe, bo družba hišnih ljubljenčkov v veliko pomoč.
Pravila lepega obnašanja, ki bi jih morala poznati vsaka mlada dama
Bonton je knjiga s pravili obnašanja. Uči nas, kako ravnati s seboj, z drugimi ljudmi, se obnašati v družbi ali ob mizi, v določenih ustanovah in podobno.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Kaj morate vedeti o mamografiji?
Odgovarja mag. Kristijana Hertl, dr. med., vodja Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA.
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Kakšna je razlika med psihologom in psihiatrom?
Ko se opisi poklicev prekrivajo, jih je včasih težko razlikovati, kar še posebej velja za področje duševnega zdravja. Kaj dela psiholog in kaj psihiater? Koga naj obiščem, ko si želim strokovnega nasveta v težji življenjski situaciji, in koga, ko potrebujem dolgotrajno podporo, ki vključuje zdravila? Izraza psiholog in psihiater se pogosto uporabljata za opis osebe, ki nudi pomoč ljudem v stiski, pa vendar je treba poklica razlikovati, saj se ločujeta po vsebini, storitvah in obsegu dela.
Izbira zdravstvenih storitev naj bo premišljena
Zdravje je vrednota, za katero je pomembno skrbeti, k temu pa poleg uravnoteženega življenjskega sloga spadajo tudi obiski zdravnika in udeleževanje rednih presejalnih programov. Na ta način redno spremljamo svoje zdravstveno stanje in ob morebitnih nepravilnostih poskrbimo za hitro ukrepanje. A kaj storiti takrat, ko se odločamo za izvajalce zdravstvenih storitev izven javnega zdravstva, bodisi gre za področje duševnega zdravja ali specialistov, ki delajo v okviru lastne prakse?
Kako podpreti prijatelja, ki ima duševno motnjo?
Teme o duševnih motnjah so za marsikoga težke in morda celo povezane s kančkom tabuja, še zlasti če prihajamo iz okolja, kjer se o tem ni nikoli govorilo. A vsi vemo, da so v današnjem času različne oblike duševnih stisk še kako prisotne tudi v obdobju najstništva, zato smo ti pripravili nekaj nasvetov, kako podpreti prijatelja, ki se spopada s težavami v duševnem zdravju.
Kaj vse lahko roke razkrivajo o našem zdravju?
Roke se zanašajo na pravilno delovanje telesnih sistemov, zato lahko zdravniki menda v njih pogosto opazijo znake določenih bolezni.
