stiske otrok
Kako prepoznati, da otrok potrebuje podporo: sodobni izzivi duševnega zdravja
Vzgoja, avtoriteta in čustvenovedenjske težave so teme, ki v sodobni šoli postajajo vse bolj izpostavljene. Otroci in mladostniki odraščajo v svetu hitrih družbenih sprememb, naraščajočih pritiskov in vse večje občutljivosti na stres, kar se neizogibno odraža tudi v šolskem prostoru.
Od Alje do Žana - za partnerstvo med šolo in starši
V Žalcu je v petek in soboto potekal zadnji izobraževalni modul v letošnjem – že drugem šolskem letu zapored - v okviru programa Od Alje do Žana. Ta stavi na vključujoče, čuječe okolje in človečnost v razredu in v šolah kot odziv na vse večje duševne stiske otrok in mladostnikov. V ospredju tokratnega modula je bilo partnerstvo med šolo in starši.
Glasovanje je odprto – otroci potrebujejo tvoj glas
V času, ko se duševne stiske otrok v Sloveniji poglabljajo, projekt Od Alje do Žana prinaša nekaj, kar smo kot družba nujno potrebovali: prostor, kjer so otroci slišani, videni in razumljeni. Ne skozi statistike, ne skozi poročila – ampak skozi njihove risbe, vrednote in zgodbe, ki jih nosijo v sebi.
Majhne geste za veliko povezanost: 3xP na OŠ Lovrenc na Pohorju
V prejšnjem članku smo govorili o tem, kako pomembno je, da se otroci počutijo slišani, sprejeti in povezani in kako na osnovni šoli Olge Meglič gradijo njihovo notranjo moč in odpornost na vsakdanje izzive.
Čuječa srca na OŠ Olge Meglič: Kako krepimo psihično odpornost naših otrok
V prejšnjem članku smo govorili o tem, kako pomembna je psihična odpornost – tista notranja moč, ki našim otrokom pomaga obvladovati čustva, premagovati izzive in graditi zdrave odnose. Danes pa vas želimo povabiti bližje, v razrede na Osnovni šoli Olge Meglič, kjer to moč gradijo vsak dan z veseljem in preprostimi koraki.
Psihična odpornost: Moč, ki pomaga otrokom premagovati življenjske izzive
Dragi starši, učitelji in vsi, ki vam je mar za naše otroke, predstavljajte si svet, kjer vsak otrok, ne glede na ovire, ki jih sreča, najde v sebi moč, da se dvigne in gre naprej.
V Celju so otroci in odrasli skupaj 'zrasli' z novo jubilejno 10. Rastočo knjigo: Abeceda odličnosti – naša zvezda severnica
Muzej novejše zgodovine Celje je prejšnji teden zaživel kot pravi festival idej in čustev. Ob izdaji desete Rastoče knjige Osnovne šole Lava z naslovom Abeceda odličnosti – naša zvezda severnica so se učenci, učitelji, starši in gostje pogovarjali o tem, kako majhna dejanja empatije lahko spremenijo svet otrok.
Fundacija Alma v drugo leto programa 'Od Alje do Žana': Novo poglavje v podpori otrokom
Fundacija Nataše Pirc Musar, Ustanova Alma, v Mladinskem centru Žalec vstopa v drugo leto izvajanja programa "Od Alje do Žana" s strokovnim modulom, poimenovanim Izzivi, priložnosti in usmeritve za razvoj in krepitev virov za zaščito duševnega zdravja otrok v šoli.
Duševno zdravje v kriznih časih: Kako si pomagati?
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja se poudarja pomen zagotavljanja pravočasne in učinkovite psihosocialne podpore. Raziskava razkriva, da mladi v Sloveniji pogosto doživljajo stres, anksioznost in depresijo, vse to pa naj bi bilo pogojeno z življenjskim slogom ter z vedno pogostejšimi globalnimi krizami.
Je vaš otrok debel? Debelost v otroštvu vpliva na dolgoročno zdravje
Otroška debelost, ki je kompleksen izziv, ni le estetska težava, ampak resno zdravstveno stanje, ki vodi v kronične bolezni in duševne stiske. Njen boj zahteva celosten družinski pristop, ki zajema prehrano, aktivnost in spopadanje s stresom.
Svet se poslavlja od dobrosrčnega sodnika Capria, zvezde družbenih omrežij
Svet je presenetila novica o smrti slovitega ameriškega sodnika Franka Capria, ki je umrl v starosti 88 let po diagnozi raka trebušne slinavke. Caprio, čigar kariera v pravosodju na Rhode Islandu je trajala več kot štiri desetletja, je bil znan po svojem izjemnem pristopu, ki je presegal ustaljene pravne norme.
Pogum odpira vrata spremembam
Pogum je ključna vrednota pri vzgoji otrok, saj spodbuja samozavest, prožnost in etično ravnanje. Pomembno je, da ga ločimo od nasilnosti. Pogum je konstruktiven, etičen in izhaja iz sočutja do sebe ali drugih, ne iz stiske ali agresije.
Če pri svojem otroku opazite teh sedem znakov, je pomembno, da se pravočasno odzovete
Otroci pogosto ne povedo, če je nekaj narobe, a njihovo vedenje je lahko glasnejše. Pomembno je, da starši zgodaj opazijo znake čustvenih težav. Zgodnja pomoč lahko zelo vpliva na otrokovo življenje.
Notranji svet otrok: kako prepoznati stisko, še preden jo otrok izrazi
Otroci pogosto ne znajo ali ne zmorejo jasno izraziti svojih čustev, zlasti kadar gre za tesnobo, žalost, občutek nemoči ali stisko.
'Otrokom je treba prisluhniti in jim privzgojiti občutek za empatijo, pripadnost in sodelovanje'
11. in 12. aprila je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
Šola kot varno zavetje: Zgodbe, ki gradijo na prijaznosti
Projekt Od Alje do Žana v šolah spodbuja medsebojno pomoč in prijaznost. Zgodbe učiteljev prikazujejo, kako majhne geste ustvarijo prijaznejše okolje, pomagajo pri premagovanju stisk in gradijo mostove med otroki. Vključujejo primere dobre prakse in poudarjajo pomen podpore v šolskem okolju.
Ne spreglejte! Kako prepoznati, kdaj otrok potrebuje pomoč (tudi če ne pove)
Otroci pogosto izražajo stiske na načine, ki niso vedno očitni. Ta članek razkriva tri ključne znake, ki jih morajo starši in skrbniki opaziti – spremembe v vedenju, fizični simptomi in težave s spanjem ali prehranjevanjem. Razumevanje teh signalov je prvi korak k nudenju podpore in pomoči otrokom, ki se soočajo z izzivi.
Tretje srečanje pedagoških delavcev, ki sodelujejo v projektu Od Alje do Žana v Žalcu
V petek in soboto je v Žalcu potekalo tretje srečanje pedagoških delavcev desetih osnovnih šol, ki sodelujejo v pilotni fazi projekta Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi.
7 znakov, da vaš otrok potrebuje več čustvene podpore
Otroci se pri odraščanju srečujejo s številnimi izzivi, ki lahko vplivajo na njihovo duševno zdravje. Nekateri znaki čustvene stiske so subtilni in jih starši zlahka spregledajo.
Kje je nasilja med mladimi več, v srednji ali osnovni šoli?
Projekt Od Alje do Žana se osredotoča na duševne stiske otrok in mladostnikov ter spodbujanje odprtega pogovora o težavah in medvrstniškem nasilju. Podpirajo ga Fundacija predsednice Republike Slovenije, Ustanova Alma in druge organizacije, vodi pa ga dr. Anica Mikuš Kos s strokovnjaki s področja pedagogike, psihologije in socialnega dela.
Revščina v otroštvu lahko resno vpliva tudi na razvoj možganov
Otroci se do polnoletnosti, pogosto tudi v zgodnji odraslosti, zanašajo na starše oziroma odrasle, saj jim ti zagotavljajo varnost in zaščito. So neizpodbitno odvisni od skrbnikov, na žalost pa le-ti, če živijo v revščini, težko zagotovijo osnovne življenjske potrebščine za svoje otroke.
Razumevanje vpliva učnih pritiskov na duševno zdravje otrok
Učno okolje danes ni več le prostor za pridobivanje znanja, ampak tudi prostor, kjer se mnogi otroci in mladostniki srečujejo z različnimi duševnimi izzivi. Povečani učni pritiski, pričakovanja učiteljev, staršev in vrstnikov so glavni dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje mladih. Kot poroča Verywellhealth, pretiran stres zaradi šolskih nalog, testov in izpitov lahko privede do tesnobe, depresije in drugih duševnih težav.
Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi: Kako šole krepijo svojo vlogo pri zaščiti in podpori duševnega zdravja otrok
V času, ko se duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji strmo povečujejo, je projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi zasnovan kot konkretna rešitev. Njegov cilj je prispevati k preoblikovanju šolskega okolja v prostor, kjer otroci ne bodo le pridobivali znanja, temveč bodo našli tudi podporo, razumevanje in občutek varnosti.
Slovenija, prebudimo se: Duševne stiske otrok kličejo po našem odgovoru
Slovenija, poglejmo resnici v oči: naši otroci trpijo. Za nasmehi in šolskimi klopmi se skrivajo zgodbe, ki jih premalokrat slišimo – zgodbe o anksioznosti, osamljenosti, vrstniškem nasilju in nemoči. Statistike niso le suhi podatki na papirju, ampak so odsev realnosti, ki kliče po takojšnjem ukrepanju.
Rak materničnega vratu je preprečljiv, a žal še vedno prisoten
Danes je ob zaključku januarja, meseca ozaveščanja o raku materničnega vratu, potekala okrogla miza. Na okrogli mizi, poroča Onkološki inštitut Slovenije, so strokovnjaki osvetlili ključne izzive pri preprečevanju raka materničnega vratu, pomen cepljenja in presejalnih programov ter predstavili osebno zgodbo, ki kaže, kako pomembna je preventiva in pravočasno ukrepanje.
''Dolgotrajna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju''
Kako sta povezana socialna ogroženost in splošno zdravje? Kako revščina, pomanjkanje osnovnih dobrin, vpliva na otrokov fizični in psihični razvoj? Goli in osnovni potrebi vsakega od nas sta hrana in voda. In če tega ni? Zanimalo me je, kakšno je trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami, še bolj kot statistika, pa me je zanimalo, kako konkretno pomanjkanje osnovnih dobrih in zanemarjane osnovne potrebe, vpliva na otrokov razvoj. Odgovarja Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Dovolj je že en sam pogovor in zavedanje, da niste sami
TOM telefon, ki deluje za otroke in mladostnike v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bil ustanovljen leta 1990. V prvi vrsti je nastal kot čustvena opora otrokom in mladostnikom, ki se v sklopu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, stiskami in dilemami. Brezplačna telefonska številka 116 111 zagotavlja anonimnost in zaupnost, mlade pa želijo vzpodbuditi k zaupanju težav, pogovoru, reševanju dilem in stisk. Pogovarjala sem se s Tjašo Bertoncelj, strokovno vodjo programa Nacionalna mreža TOM in Sandro Murk, strokovno delavko na programu Nacionalna mreža Tom. Zanimalo me je, s kakšnimi stiskami se sooča današnja mladina, kako jim lahko pomagamo, predvsem pa, kako lahko kot družba omilimo njihove izzive.
''Ob diagnozi si v stanju šoka, slišiš, a ne dojameš pomena''
Ko prizadene diagnoza rak, je težko osebi, ki se bori, prav tako pa svojcem, ki imajo osebo radi. O raku se še vedno, če si želimo priznati ali pa ne, ne pogovarjamo dovolj. Še manj radi govorimo o neprijetnih, pravzaprav zelo težkih čustvih, ki pridejo s to tematiko. Navsezadnje, ker z rakom na žalost lahko pride tudi izguba še polnega življenja. Slednja je boleča v vsakem primeru, še posebej pa, ko življenje z bitko izgubi otrok. Pogovarjali smo se z Mesrino Karišik, članico društva Junaki 3. nadstropja in mamo, ki je za nevroblastomom izgubila hčerko Mairo.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Zakaj pride do stresa in kako ga obvladati?
Stres je naraven občutek nezmožnosti obvladovanja določenih zahtev in dogodkov. Vendar pa lahko stres postane kronično stanje, če oseba ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
Nasilje v družini – pravočasno poiščite pomoč
Nasilje v družini je na žalost resničnost marsikatere ženske. Prepoznavanje znakov nasilnega razmerja in vedenje, kako zapustiti nevarno situacijo, pa mnogokrat lahko rešita življenje!
Zakaj je pomembno govoriti o svojih izkušnjah, težavah in izzivih?
V življenju se vsi srečujemo z večjimi in manjšimi težavami, izzivi, (pre)izkušnjami, pa tudi spoznanji, ki včasih zamajejo trdnost tal pod nogami. Zlasti obdobje odraščanja je polno vzponov in padcev, ki prebudijo pisano paleto čustev, s pomočjo katerih spoznavaš sebe in svet. A pomembno je, da doživljanja – tudi tista manj prijetna – deliš z ljudmi, ki jim zaupaš, saj je to pomemben del upravljanja s svojimi čustvi in seveda duševnega zdravja nasploh.
Vse pogostejša bolezen, za katero ni zdravila
Atopijski dermatitis je pogosta kožna bolezen v otroštvu, prizadene pa tudi mnoge odrasle. Običajno se kaže v obliki suhe, rdeče in srbeče kože, a praskanje lahko vnetje le še poglobi, zato se ga je treba, če se le da, izogibati, kar pa je otroku težko dopovedati. Ker zdravila zanj ni, sta ključnega pomena razumevanje delovanja bolezni in učinkovita nega kože, ki ublaži simptome, pomiri kožo in zmanjša nelagodje.
Kako lahko pomagaš prijatelju, ki se bori z depresijo ali tesnobo?
Ko gre za duševno zdravje, zlasti kadar so posameznikove razmere precej slabe, je treba k človeku pristopiti previdno.
Kako se soočiti s pritiski staršev?
Tudi ti občasno čutiš pritiske staršev? Ne skrbi, manjši in občasni pritiski so v tem obdobju nekaj običajnega, saj si vsak starš za svojega otroka želi najboljše. A včasih se zgodi, da takšni pritiski prej kot zdravo spodbudo prinašajo nenehen stres, občutke nerazumljenosti ali celo večje čustvene stiske. Kako vedeti, kdaj je pritisk pretiran, in kako se s tem konstruktivno spoprijeti?
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
Miti o duševnem zdravju, ki so nevarni
Pogosto na internetu in v vsakdanjem pogovoru naletimo na številne mite v zvezi z duševnim zdravjem. Četudi so določeni miti izrečeni 'mimogrede', so številni lahko zelo nevarni. Poglejmo si pet najpogostejših.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
6 stvari, na katere ne pozabi v trenutnih razmerah
Obdobje, v katerem smo, ni lahko za nikogar od nas. Nekateri se soočajo z manjšimi 'pretresi', drugi z večjimi. Ni več toliko prostora za druženje, večino časa preživimo doma, dodatno pa se je vse tako rekoč preselilo na splet. V nadaljevanju smo zbrali nekaj stvari, ki jih lahko narediš in jih izkoristiš v tem norem času.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Gaja Ribič: Pomoči je v teh časih premalo
Gaja Ribič je 23-letna študentka zdravstvene nege, ki jo večina mladih in malo manj mladih pozna z družbenih omrežij, saj objavlja iskrene, lepe in malo manj lepe trenutke svojega vsakdanjika. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako najde čas zase, kakšne so prednosti in slabosti zgodnjega starševstva in predvsem o tem, kakšen nasvet bi danes dala mlajši sebi.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Kako zmanjšati stres?
Obdobje odraščanja je podobno vožnji z vlakcem smrti. Enkrat si visoko in na življenje gledaš zviška, drugič si nizko, z vsemi nakopičenimi težavami, ki jih nosi puberteta. Vmes pa se dogajajo številni preobrati, ki se jih trudiš obvladovati. Za svoje počutje lahko veliko storite prav sami, in sicer z ustreznim slogom življenja, navadami in rituali. Predstavljamo vam 7 temeljnih področij, ki jih lahko uredite in osvojite, da bodo težave v tem napornem obdobju bolj obvladljive, stres pa veliko manjši.
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
To je treba vedeti, ko se pojavi rak
Pomembno je, da ga čimprej odkrijemo in da ga zdravimo na najsodobnejši način. A zavedati se je treba, da spoprijemanje z boleznijo ni le zdravljenje telesa. Veliko ljudi potrebuje tudi psihološko pomoč, saj se znajdejo v duševni stiski. Vendar pa si tega veliko krat ne upajo priznati, pravi psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri zaradi lastnih pričakovanj, da bi morali biti sami dovolj močni, drugi tudi zaradi strahu pred morebitno zaznamovanostjo v očeh okolice.
Vsaka bolezen vpliva na odnose, ki jih imamo
Kakršni koli so že naši odnosi bili, preden smo zboleli – bolezen jih dodatno obremeni, pove dr. Tina Rahne Mandelj, doktorica zakonske in družinske terapije. "Vse resne okoliščine, ki se nam zgodijo v življenju pa tudi pokažejo, kako kakovostni so odnosi, ki jih živimo." Ob že tako težki preizkušnji je to lahko vzrok dodatne stiske. A kaj lahko naredimo?
'Mamo imamo zelo radi, zdaj pa se jo vsi po vrsti bojimo poklicati. Kako naprej?'
Pozdravljeni! Pred nekaj tedni je moja nepokretna mama s katero sva bili zelo navezani, odšla v dom za starejše. Na odhod se je pripravljala že pred leti, ko je bila še zdrava in je lahko hodila. Zdaj ko je pa tam pa se mi vsak dan po telefonu pritožuje in obžaluje svojo odločitev. Ves čas razglablja kako je nesrečna in kako trpi, ker ne more ven na sonce in kako pogreša svoj vrt in kokoši, psa, mačke. Ker obiskov ni, ji ne moremo razložiti kako in kaj, ker sploh ne posluša in nas vse po vrsti prekinja in nehote v vseh nas ustvarja psihozo. Tako je vsa družina zamorjena in žalostna. Kako naj ji dopovem, da se je ves svet ustavil za nas vse in da se moramo tudi mi (vnukinja, vnuk, mož in jaz) vsak dan prebijati skozi vse probleme, če nas ne pusti do besede? Mamo imamo zelo radi, zdaj pa se jo vsi po vrsti bojimo poklicati. Kako naprej?
Vsak lahko postane bolj psihološko odporen, to je recept za večjo srečo
Kaj pomeni, da smo bolj ali manj psihološko odporni? "S tem označujemo nekakšno prožnost, s katero se odzivamo na življenjske izzive, na težave in razne stiske, ki nas slej ko prej doletijo, saj je to del življenja," pojasnjuje Maja Bajt, psihologinja in specializantka integrativne psihoterapije. V življenju se ne dogajajo le lepe stvari. Ljudje, ki so bolj psihološko odporni, negativne trenutke lažje prebrodijo. Dobra novica je, da vsi lahko postanemo bolj psihološko odporni.
Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice
Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.
Kako prepoznati, da vas partner vara?
Sprememba obnašanja, skrivanje telefona, kasnejše prihajanje domov, nenapovedani izostanki, nenadna skrb zase in čustvena odtujenost. To je nekaj znakov, ki lahko kažejo, da vas partner vara. A kaj storiti, če pride do nezvestobe. O tem smo se pogovarjali z zakonsko terapevtko dr. Veroniko Podgoršek.
Kako izbrati najustreznejšo psihoterapijo?
Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi, med katerimi lahko posameznik izbira glede na svoje potrebe in težave. Psihoterapevtka dr. sci. Andreja Pšeničny je v svojem strokovnem članku predstavila štiri glavne pristope.
Psihiatrinja svetuje, kako pomagati mladostniku v stiski
Čas, ko mladostnik postaja odrasel človek, je poln čeri, ki se jim ni vedno lahko ogniti, zato ni nič čudnega, da jih v tem občutljivem obdobju toliko zadene vsaj ob kakšno. Kako priskočiti na pomoč, smo se pogovarjali s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.
