strah pred ljudmi
11 zapovedi, ki jih morate upoštevati za srečnejše življenje
Vsako leto si postavljamo bolj ali manj dosegljive cilje, ki pa jih kmalu po prvih januarskih dneh tudi pozabimo. Koliko je med vami takšnih, ki si v novem letu želite bolj osrečujočih odnosov, da bi se znali bolje postaviti zase, da bi poiskali družbo navdihujočih ljudi, da ne bi bili tako zahtevni do sebe ... Verjetno ste se vsaj v kakšni od naštetih idej prepoznali. Predstavljamo vam 11 bistvenih zapovedi, ki jih je vredno upoštevati, če želite nekaj storiti za svoje čustveno blagostanje in bolj izpolnjujoče življenje.
Vas na skrivaj vsi občudujejo?
Določene značajske značilnosti naj bi imeli ljudje izjemno radi. Denimo pozitivnost, konkretno izražanje čustev in mnoge druge. Poglejmo si, katere lastnosti ljudje navadno obožujemo pri drugih.
Kam bežimo, ko se ustrašimo čustev?
Obrambni mehanizmi so del nas in zajemajo način delovanja. So nezdravi vzorci delovanja, h katerim se zatekamo, ko nismo sposobni sprejeti in/ali izraziti tistega, kar čutimo. Včasih in v določenih situacijah le-to ni mogoče, včasih pa si tega ne dovolimo sami.
Kaj je občutek upravičenosti?
''Občutek upravičenosti'' je osebnostna lastnost, ki temelji na prepričanju, da si nekdo zasluži posebno obravnavo ali priznanje za nekaj, zgolj za to, ker je, kar je. Rečemo lahko, da se občutek upravičenosti pogosto povezuje z občutkom absolutne večvrednosti in vsemogočnosti. Z drugimi besedami, ljudje s takšno miselnostjo verjamejo, da jim svet dolguje, ne da bi sami kdaj kaj dali v zameno.
Kaj se zgodi, če ne izražamo čustev?
Čustva so sestavni del človeške izkušnje in igrajo ključno vlogo pri našem dojemanju sveta ter medosebnih odnosih. Vendar pa se včasih znajdemo v situacijah, ko se odločimo zadrževati ali potlačiti svoja čustva. Zakaj je to na dolgi rok lahko zelo škodljivo?
Kakšen je občutek tesnobe?
Anksioznost na posameznika vpliva tako psihično kot fizično, posledično pa zajema najrazličnejše simptome, ki pa so med ljudmi dokaj podobni.
Kaj naj bi naši strahovi razkrivali o našem značaju?
Vsi imamo takšne ali drugačne strahove. Večje ali manjše. Poznamo strah pred temo, strah pred določenimi živalmi – denimo pajki ali kačami, potem pa so tu še strahovi, kot je denimo strah pred javnim nastopanjem ali strah pred zaprtimi prostori.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
Vse, kar morate vedeti o socialni anksioznosti
Določena mera nervoze v nekaterih družbenih situacijah je popolnoma normalna. Normalno je denimo, da se počutimo nekoliko živčne, ko gremo na prvi zmenek ali na razgovor za službo.
Kako premagati hromeč strah?
Strah je votel, okrog ga pa nič ni, smo v otroštvu pogosto poslušali, ko smo se kot otroci morda bali teme ali pa neviht. A tudi v odraslem življenju se marsikdo sooča s hromečim strahom, ki kdaj vpliva celo na kakovost vsakdana. Kako se soočiti s takšnim strahom in kako ga premagati?
Kaj je eksistencializem?
Eksistencializem je filozofija, ki pravi, da naj bi imeli vsi svobodno voljo o odločanju. Naslanja se na trditev, da je posameznik odgovoren za pomen in smisel življenja, brez zanašanja na višjo silo, religijo, boga, ki bi določal, kaj je resnično pomembno oz. pravilno.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
Znate prepoznati simptome demence?
Demenca je degenerativna bolezen možganov, ki povzroča spremembe v možganskih celicah. Simptomi, ki lahko nakazujejo na demenco in si jih bomo ogledali v nadaljevanju, so motnje spomina, orientacije, razumevanja, učnih sposobnosti, govorjenja, izražanja in mišljenja.
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Ko govorimo o zdravju, se pogosto osredotočamo zgolj na fizično stanje telesa, pa čeprav v to kategorijo sodi tudi duševno in socialno blagostanje. Stres, preobremenjenost, izčrpanost, utrujenost in temačne misli so le nekateri znaki, da naše duševno zdravje ni v najboljšem stanju, in le s pravočasnim ustreznim ravnanjem lahko preprečimo, da bi se iz teh simptomov razvile resnejše težave.
Zvezdniki, ki se borijo s socialno anksioznostjo
Hollywoodski zvezdniki nam pogosto dajejo občutek, da so njihova življenja brezskrbna, a temu pogosto ni tako. Četudi se na prvi pogled zdi, da so nepremagljivi, se številni izmed njih spopadajo z enakimi težavami kot marsikateri povprečen človek, nekateri pa so o tem tudi pogumno spregovorili.
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
V primežu toksične produktivnosti, ki je pot do izgorelosti
V preteklosti se je izraz toksična produktivnost uporabljal predvsem v povezavi z deloholizmom – torej z ljudmi, ki svoje delo uporabljajo ali bolje rečeno zlorabljajo za bežanje pred seboj. V današnjem času se toksična produktivnost nanaša na osebe, ki delajo prek svojih dolžnosti ali celo zmogljivosti. Pojav je postal še toliko bolj opazen v času pandemije, saj so pri delu od doma meje med delom in zasebnim življenjem postale precej zabrisane.
Tako boš lahko enostavneje sklepal nova prijateljstva
Ko vstopimo v obdobje najstništva, se spremeni način, kako gradimo prijateljstva. Ne glede na to, ali smo bolj vase zaprti, ali smo se pred kratkim preselili ali pa se zgolj želimo naučiti bolje komunicirati z drugimi ljudmi, se splača naučiti nekaj ključnih spretnosti.
Sindrom zlomljenega srca je resničen
V pogovorih o ljubezenskih tegobah in čustvenih bolečinah včasih naletimo na izjave, kot so: »Zlomil mi je srce.« Pogosto je zlomljeno srce tudi prispodoba iz pravljic, v katerih lik tragično umre zaradi žalosti, povezane z neuslišano ljubeznijo. Čeprav se vse skupaj morda zdi nekoliko pretirano, pa sindrom zlomljenega srca zares obstaja. Strokovno ga imenujemo stresna kardiomiopatija.
Nomofobija: patologija sodobnega časa
Mobilni telefoni so postali vseprisotni del sodobnega življenja. Ne samo, da nam služijo kot način komunikacije, ampak so tudi osebni organizator, orodje za spletno nakupovanje, koledar, budilka, mobilna banka, športni motivator in še mnogo več. Čeprav gre nedvomno za koristno napravo, brez katere si ni več mogoče predstavljati življenja, pa je s seboj prinesla tudi vedenjsko odvisnost – nomofobijo.
11 simptomov anksioznih motenj
Anksioznost je običajen odziv na težje življenjske dogodke, ki nas premaknejo iz ustaljenega ritma in jih doživljamo kot bolj stresne. To je navadno menjava službe, prekinitev partnerskega odnosa, selitev, finančne težave, medosebni konflikti, težave z družino. Ko težje obdobje mine, težave navadno izzvenijo.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Kaj je ego in zakaj je pomemben?
»Kako velik ego ima!« so najpogostejši stavki, ki jih slišimo v povezavi z vedenjem, ki nam pri drugih ni všeč. Poznamo tudi različne izraze, ki vključujejo ego, kot so denimo egoizem, ego obramba, egocentrizem, superego in podobno. A kaj v resnici pomeni ego in zakaj ima v medosebnih pogovorih vedno negativno konotacijo?
Normalno je, da se sprašuješ o svoji spolni usmerjenosti
Najstništvo je obdobje, ki spodbudi k razmišljanju o svoji identiteti. »Kdo pravzaprav sem?« se sprašuje marsikateri najstnik, kar je normalen, celo nujen del odraščanja. Del odkrivanja lastnih občutkov o sebi lahko vključuje tudi vprašanja o spolni usmerjenosti.
7 življenjskih resnic, ki so ključ do notranjega miru
V življenju se vse prevečkrat obremenjujemo z drugimi in premalo osredotočamo nase ... Na svoje potrebe, želje, hrepenenja, cilje. Tisto, kar zares šteje, podrejamo manj pomembnim stvarem, obenem pa nas je strah izražati to, kar zares čutimo. Pri dolgoletnem delu z ljudmi sem prišla do številnih spoznanj, zato sem izbrala nekaj ključnih življenjskih dejstev, ki so ključ do zadovoljnega življenja in notranjega miru. Življenje je lahko lepo, če ga le znamo videti s prave perspektive in iz njega izvleči najboljše.
Tina Gorenjak: Šele takrat sem se začela zavedati, kako zelo naše misli vplivajo na naše zdravje
POP TV v prihodnjem mesecu slavi 25. obletnico začetka delovanja, v teh letih pa je omenjena TV-postaja nanizala številne priljubljene šove in serije. Od ponedeljka do četrtka ob 20.00 trenutno spremljamo napeto dogajanje v originalni slovenski seriji Najini mostovi, kjer vlogo preračunljive Karmen igra vsem dobro znana Tina Gorenjak, ki smo jo lani spremljali tudi v 3. sezoni šova Zvezde plešejo. Priljubljena igralka je prav tam prvič presenetila z iskreno izpovedjo o tem, kako se je borila z rakom na dojki, o tej težki temi pa je zdaj spregovorila tudi za nas.
Kaj je anoreksija nervoza?
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilna obsesija s telesno težo in zaužito hrano. Zaradi velikega strahu pred pridobivanjem teže si oseba zavestno omeji uživanje zadostnih količin hrane in postane čezmerno aktivna. Pri hujšanju si lahko pomaga tudi z odvajali in diuretiki.
Kako se spoprijeti z 'nasilneži'?
Nasilje, verbalno ali fizično, ni nikoli opravičljivo, naj si bo v osnovni ali srednji šoli, morda celo na fakulteti. A ne zatiskajmo si oči – dogaja se, in to velikokrat pred našimi očmi. Kako ubrati pravi način soočanja z ljudmi, ki se iz nas norčujejo, nas žalijo in morda celo fizično maltretirajo, kdaj poiskati pomoč?
