strah pred zapuščenostjo
Anksiozna navezanost: zakaj se v odnosih bojimo zapuščenosti
Partner eno uro ne odgovori na sporočilo in v glavi se nam že vrti film, kako pakira kovčke. Poznate ta občutek?
Zakaj nekateri raje izbirajo površinske odnose kot intimo?
Ljudje smo socialna bitja, ki zares uspevajo šele v odnosu in povezovanju z drugimi. Medtem ko se zdi, da nekateri brez težav krmarijo na področju intimnosti, se zdi, da so drugi sposobni ohranjati le površinske, mimobežne odnose.
Kakšen je vaš stil navezanosti?
Zakaj so nekateri ljudje hladni in odmaknjeni, tudi v bližnjih odnosih, drugi potrebujejo nenehno potrjevanje in podporo, spet tretji pa delujejo izjemno samozadostno?
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Zakaj še vedno ne poznamo izraza ’daddy issues’?
Izraz ’daddy issues’ je besedna zveza, ki je v vsakodnevnih pogovorih pogosto zlorabljena oziroma tolmačena napačno. Nekateri menijo, da opisuje ženske, ki imajo nerazrešene težave z očeti, drugi so prepričani, da se nanaša na vse, ki imajo rade starejše moške, spet tretji pa so mnenja, da takšne ženske težko oblikujejo zdrave partnerske odnose. Preverite, kaj je res in zakaj se v psihologiji tovrstne težave imenujejo tudi ’očetovski kompleks’.
Čutite pretirano željo po ugajanju drugim?
Verjetno vsak med nami pozna ’people pleaserja’, kot s tujko imenujemo osebo, ki je nadvse prijetna, koristna in priljubljena med ljudmi. Nikoli ne reče ’ne’ in je vedno pripravljena pomagati. Vedno si vzame čas za druge, pri tem pa pogostokrat pozablja nase. Čeprav se vse skupaj sliši pozitivno, gre pri tem za pretirano željo po osrečevanju in ugajanju, kar je le simptom nečesa globljega.
Žrtve samozaničevanja in občutki manjvrednosti
Življenje nam na poti postavlja nešteto ovir, izzivov in preizkušenj, a nobena ni tako velika kot tiste, ki si jih ustvarjamo sami. Samosabotaža se zgodi, ko se logični, zavestni um ne zmore ustrezno soočiti s podzavestjo. Slednja predstavlja tisti kritični notranji glas, ki nas zadržuje na mestu in otežuje naša prizadevanja. To vključuje vsa vedenja ali misli, ki nas oddaljujejo od tistega, kar si v življenju najbolj želimo. »Nisi dovolj dobra/sposobna/pametna/privlačna.« »Tega ne boš nikoli dosegel.« »To je prevelik zalogaj zate.« Se tudi sami kdaj zalotite, kako vam vztrajno prigovarja tihi glasek?
