stres na delovnem mestu
Čimprej prepoznajte simptome, največ bolnikov diagnozo dobi pred 30. letom
Ko beseda nanese na multiplo sklerozo, si marsikdo predstavlja osebo na invalidskem vozičku, ki je v veliki meri odvisna od pomoči drugih in zato ni zmožna za delo. A gre za povsem izkrivljeno predstavo. Res je, da gre za neozdravljivo bolezen, toda v zgodnjih fazah so simptomi zelo blagi, zato ni razloga, da bolniki ne bi bili vključeni v delovno okolje. Pomembno pa je, da imajo po pridobljeni diagnozi na voljo čim več informacij in priporočil za lažje vračanje oziroma vključevanje na trg dela.
Prepoznajte simptome, preden bo prepozno
V sodobni družbi, kjer nenehno hitimo in se od nas neprestano pričakuje veliko, je iskanje ravnovesja med poklicnimi obveznostmi, družinskim življenjem in skrbjo zase vse prej kot enostavno. Pogosto nas številne obveznosti povsem prevzamejo, kar lahko vodi v dolgotrajno utrujenost in izgorelost. Zato je ključno, da znamo postaviti meje in poiskati ravnovesje ter izboljšati kakovost življenja.
Vse, kar morate vedeti o astmi
Astma je kronično stanje, ki prizadene dihalne poti. Povzroča piskajoče in oteženo dihanje. Nekateri sprožilci vključujejo izpostavljenost alergenu ali dražilcu v okolju, virusom, vadbi in čustvenemu stresu.
Epidemija, ki je največja grožnja našemu zdravju
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je osamljenost razglasila za perečo globalno grožnjo zdravju, ameriški generalni kirurg pa je dejal, da so njeni učinki na smrtnost enaki pokajenim 15 cigaretam na dan. Smo, kot poudarjajo strokovnjaki, v epidemiji osamljenosti, ki je lahko, verjeli ali ne, največja grožnja našemu zdravju.
7 naravnih načinov za lajšanje glavobolov
Glavobol je ena izmed najpogostejših težav, s katero se sooča veliko ljudi. Lahko ga povzročijo različni dejavniki, kot so stres, utrujenost, slaba drža, dehidracija ali celo prehrana. Medtem ko so zdravila pogosto prva izbira za lajšanje glavobolov, mnogi iščejo naravne metode, ki so lahko enako učinkovite, brez stranskih učinkov.
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja pod geslom 'Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu'
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja pod geslom 'Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu' odpira pomembno razpravo o nujnosti ustvarjanja delovnih okolij, ki bodo spodbudna in ki bodo podprla dobro počutje zaposlenih. Na pomembnost duševnega zdravja na delovnem mestu opozarja tudi ministrstvo za zdravje. Osebe s težavami v duševnem zdravju še vedno sodijo med najtežje zaposljive, so zapisali na ministrstvu za zdravje.
To bi morali jesti v vročih poletnih dneh
Poleti se naša vsakodnevna rutina spremeni. Dnevi so daljši, vzdušje na delovnem mestu je bolj sproščeno, naš urnik pa manj natrpan. Večina si privošči teden ali dva dopusta, kjer gibanje, kot smo ga vajeni doma, ni v prvem planu. Vse te spremembe zaznava tudi naš organizem, še posebej burno pa se lahko nanje odzove prebava. Prav zato je pomembno, da tudi v poletnih dneh skrbimo za uravnoteženo in zdravo prehrano, s poudarkom na vlakninah in probiotikih.
Tako boste 'videti' mlajši
Filozofija dolgega življenja, predvsem pa vitalnosti posameznika, je že stoletja predmet številnih razprav. Zdi se tako zapletena in težavna za razumevanje, toda, ali je res? Konstanto poudarjamo čisto običajne stvari, kot so kakovosten spanec, pomen prostega časa, dovolj gibanja, rekreacija uma in telesa, omejitev alkoholnih pijač, opustitev kajenja ... pa se tega tudi držimo?
Znaki, da se nevarno približujete izgorelosti
Izgorelost je resen in v današnjem času pogosto spregledan problem, ki se lahko pojavi pri ljudeh iz različnih poklicnih in osebnih okolij.
Kaj povzroča 'negativno energijo' in kako jo prepoznati?
Morda energije ne vidimo, vsekakor pa vsi poznamo pozitivne ali negativne občutke. Nikakor energije ne moremo meriti s prostim očesom, znamo pa jo prepoznati. Lahko prihaja od negativnih ljudi, iz okolice ali celo in predvsem iz naše psihe. 'Negativna energija' nas lahko popolnoma izčrpa, psihično in fizično. Zato je pomembno, da se naučimo ravnati z njo.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Bi znali prepoznati znake izgorelosti?
Kronična utrujenost, občutek tesnobe, neprespanost in tisoč in ena obveznost, ki nas še čaka danes, jutri ali pojutrišnjem, medtem ko nekje v sebi že vemo in vse močneje tudi čutimo, da ne zmoremo več, a si tega ne upamo priznati, vsaj ne na glas. Tako stopimo na pot izgorelosti, o kateri smo se pogovarjali tudi s terapevtko Sabino Kračun.
5 znakov, da boste zaradi stresa zboleli
Študije kažejo, da je splošna populacija bolj pod stresom kot kdajkoli prej. Kar 30 odstotkov ljudi se spopada s psihičnimi in fizičnimi težavami, ki so posledice stresa. Napetost, utrujenost, razdraženost je le nekaj posledic, ki jih čutimo. Tu pa je 5 opozorilnih znakov, ki kažejo, da ste zaradi stresa vse bolj bolni.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Tipi osebnosti in prilagajanje koncu pandemije
Čeprav mnogi čutijo neizmerno olajšanje in navdušenje zaradi postopnega vračanja v ’normalno’ življenje, vsi ne doživljajo enakega vznemirjenja pri prehodu v svobodnejše obdobje. Razlike v doživljanju so v veliki meri odvisne od tipa osebnosti.
Katarina Čas, kot je še niste videli
O Katarini Čas smo v preteklih letih veliko slišali, predvsem o tem, kako žanje uspehe v tujini. Med drugim je iz prve roke ugotovila, kako je videti snemanje v glamuroznem Hollywoodu, kjer je bila postavljena ob bok Leonardu DiCapriu, snemala je tudi z legendarnim Alom Pacinom. Tak življenjski slog pa s seboj prinaša tudi veliko stresa. Zdaj, ko se simpatična svetlolaska vrača pred kamere slovenskih ustvarjalcev, smo z njo poklepetali o tem in kaj jo je naučila globalna pandemija covida-19.
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Iskanje pomoči ni sramotno, saj pomeni odgovornost do samega sebe
Vsak posameznik se v življenju znajde na razpotju. Razlog so lahko partnerske ali družinske težave, konflikti na delovnem mestu, tesnobna občutja, stres in izgorelost, različne vrste odvisnosti in številne druge tegobe sodobnega časa. Iskanje pomoči se začne običajno takrat, ko se dlje časa vrtimo v vrtincu težkih občutij in se nam zdi, da ne vemo več, kako naprej. Vse, kar potrebujemo za spremembe v življenju, so prava mera motivacije, vztrajanje in terapevtski odnos, ki zdravi.
10 simptomov, ki jih ne smete ignorirati
Migrena je kompleksna nevrološka motnja, za katero so značilni ponavljajoči se glavoboli. Gre za tako močne glavobole, da zaradi njih ne zdržite naporov v službi, odklonite druženje s prijatelji ali pa se odmaknete od družinskega kosila. Včasih je težko na glas povedati, da se vse to dogaja zaradi migrene.
Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?
Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?
V hipu do večje pomirjenosti in sproščenosti
Le kaj bi lahko imelo na nas takšen učinek? Odgovor je: eterična olja. "V hipu lahko spremenijo naše razpoloženje," razlaga aromaterapevtka Nina Medved. "To delovanje eteričnih olj lahko utemeljimo z delovanjem vonja na človeka. Vonj namreč vpliva na limbični sistem možganov, kjer sta center za čustva in spomin." Vprašali smo jo, po katerih vonjih poseči, da bi se bolj sprostili in pomirili.
To je treba vedeti, ko se pojavi rak
Pomembno je, da ga čimprej odkrijemo in da ga zdravimo na najsodobnejši način. A zavedati se je treba, da spoprijemanje z boleznijo ni le zdravljenje telesa. Veliko ljudi potrebuje tudi psihološko pomoč, saj se znajdejo v duševni stiski. Vendar pa si tega veliko krat ne upajo priznati, pravi psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri zaradi lastnih pričakovanj, da bi morali biti sami dovolj močni, drugi tudi zaradi strahu pred morebitno zaznamovanostjo v očeh okolice.
Se spopadate s sindromom računalniškega vida?
Novodobna tehnologija vsekakor prispeva k boljšemu in naprednejšemu življenju ljudi, vendar ima kljub mnogim prednostim tudi veliko negativnih posledic. Predvsem za naše zdravje.
Kaj jesti spomladi?
Narava se prebuja, vse že cveti, sonce sije vse pogosteje in močneje … Vi pa se počutite utrujeni in zaspani. Kako je to mogoče, se morda sprašujete. Saj si racionalno vendar želite, da bi se polni energije podali na sprehod v naravo. Zakaj ste torej še vedno na kavču? Za telo včasih sprememba letnega časa ni tako enostavna.
Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni so vedno pogostejše
Histerija je duševna motnja, ki nastane zaradi intenzivne anksioznosti človeka. Kljub temu, da so jo v preteklosti pripisovali zgolj ženskam, pa danes vemo, da se lahko histerija pojavi pri obeh spolih. Pogostejša pa je pri ženskah v starosti med 14 in 25 letom.
''Sprejeti moraš, da je zdravje za vedno izgubljeno''
Multipla skleroza je bolezen, ki je neozdravljiva, a z njo v Sloveniji živi okoli 3000 ljudi. Med nimi tudi predsednica društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renata Žohar, ki pojasni, da multipla skleroza pomeni, da je zdravje za vedno izgubljeno. Kljub temu obstajajo načini, s katerimi lahko bolnikom olajšajo bolezen in blažijo simptome.
Izjemen dan se začne z izjemnim spancem
Ljubljana, 11. september 2019 – Spanje je zelo pomembna funkcija organizma in močno vpliva na kakovost našega življenja. O pomenu spanja in o nespečnosti, ki spada med globalne zdravstvene probleme, so govorili na okrogli mizi, ki jo je organizirala Krka, največje slovensko farmacevtsko podjetje in eno od vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu.
Znebite se bremen in 'smeti', ki vam ležijo na duši
Skoraj vsak od nas se je že znašel v stiski na različnih področjih življenja, a če je nismo prepoznali, se zato tudi nismo znali izviti iz njenega objema. Največkrat pravimo, da smo ali zaradi preobilice dela v službi ali natrpanega urnika doma, pod stresom, a v ozadju je veliko več, kar nam greni vsakdan, krha naše odnose, obremenjuje naše srce in um ter zato dolgoročno škoduje našemu zdravju. Nenehni občutki zaskrbljenosti, jeze, strahu, dvoma, hrepenenja, osamljenosti, manjvrednosti, odtujenosti in krivde niso tako nedolžni. Če se jih ne znebimo, se lahko razvijejo tesnoba, depresija, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, različne fobije, izgorelost in psihosomatske motnje (glavobol, migrena, bolečine v telesu, okvare notranjih organov, kožne bolezni, težave z rodili in sečili, bolečine v hrbtu, želodcu, motnje v delovanju ščitnice), a če jih znamo prepoznati in pravilno 'pospremiti' iz našega telesa, srca in misli, lahko bistveno izboljšamo kakovost našega življenja in odnosov ter z nasmehom na obrazu premagujemo vsakodnevne izzive.
Sindrom izgorelosti uradno priznan kot kronično stanje
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sindrom izgorelosti uradno priznala kot bolezen, a se danes opravičila in pojasnila, da ne gre za bolezen, ampak kronično stanje. Izgorelost opisuje kot 'kronični stres na delovnem mestu'.
