svetlobe
Slovenski oftalmologi svarijo pred poškodbami vida med Sončevim mrkom
Nezaščiteno gledanje Sončevega mrka lahko povzroči trajne poškodbe vida.
Kako UV-žarki poškodujejo DNK in zakaj lahko zaradi sonca nastanejo nevarne mutacije?
Sončna svetloba je del našega vsakdana, vendar njeni ultravijolični (UV) žarki niso le vir zagorelosti. Nevidno UV-sevanje lahko prodre v kožo in poškoduje DNK v kožnih celicah.
Ste že slišali za "kopanje v zvezdah"? To naj bi pomirjalo um
Ko pomislimo na sprostitev v naravi, se pogosto spomnimo sprehodov po gozdu, joge na prostem ali tako imenovanega gozdnega kopanja. Zdaj pa svet dobrega počutja osvaja nov trend, ki nas namesto v gozd vabi pod nočno nebo: star bathing, oziroma "kopanje v zvezdah".
Sonce in oči: zakaj so UV-zaščitna očala pomembna za ohranjanje vida
Ko razmišljamo o zaščiti pred soncem, običajno pomislimo na kožo. Manj pogosto pa se zavedamo, da lahko ultravijolični (UV) žarki poškodujejo tudi oči.
Kateri pripomočki za diabetike so nepogrešljivi za vsakodnevno spremljanje sladkorja
Največje prehranske napake, ki pospešujejo izgubo kostne mase
Ko govorimo o zdravju kosti, večina najprej pomisli na kalcij. A zgodba je precej bolj zapletena. Kosti so živo tkivo, ki se ves čas obnavlja, s staranjem pa se ravnovesje med razgradnjo in obnovo začne nagibati v manj ugodno smer. Posledično kostna masa postopoma upada, tveganje za osteoporozo in zlome pa narašča.
Zakaj lahko opazovanje sončnega zahoda izboljša vaš spanec
Ko govorimo o zdravih navadah, običajno pomislimo na gibanje, zdravo prehrano ali dovolj spanca. Le redko pa pomislimo na nekaj, kar je popolnoma brezplačno in dostopno skoraj vsak dan: opazovanje sončnega zahoda.
Sonce ne vpliva le na kožo: tako UV-žarki spreminjajo delovanje imunskega sistema
Večina ljudi sončne žarke povezuje predvsem z zagorelostjo, sončnimi opeklinami in povečanim tveganjem za kožnega raka. Toda znanstveniki že dolgo vedo, da ultravijolični (UV) žarki ne vplivajo le na kožo – vplivajo tudi na naš imunski sistem.
Psihologija sončenja: zakaj je porjavela koža družbeni ideal – in zakaj je čas, da prekinemo ta vzorec
Poletje je čas, ko marsikdo z zadovoljstvom opazuje prve znake porjavelosti. Za številne je zagorela polt sinonim za zdravje, privlačnost in sproščen življenjski slog.
Zakaj se poleti poveča tveganje za srčni infarkt
Poletje s seboj prinese več svetlobe, toplote in aktivnosti na prostem. A medtem ko številni uživajo v brezskrbnih trenutkih, se lahko v ozadju odvija tiha nevarnost; povečano tveganje za srčni infarkt.
Zakaj kratkovidnost narašča? Nova študija razkriva presenetljiv vpliv svetlobe
Primeri kratkovidnosti po svetu strmo naraščajo. Raziskovalci ugotavljajo, da za to niso krivi le zasloni, temveč tudi pomanjkanje naravne svetlobe pri delu na bližino.
Zakaj se pojavijo pege in kako vpliva nanje sonce?
Zakaj se pojavijo pege in ali so znak poškodb zaradi sonca?
6 varnih aditivov v hrani, ki se jim ni treba izogibati
Spoznajte šest pogostih prehranskih aditivov, ki so po mnenju strokovnjakov povsem varni za uživanje in celo koristni za obstojnost.
Razlika med UVA in UVB žarki in zakaj je pomembno, da znamo razlikovati
Spoznajte ključne razlike med dvema tipoma UV žarkov, ki dosežeta Zemljo. Pojasnjujemo, kako delujejo na kožo in kakšne so najnovejše smernice za izbiro kakovostne sončne kreme.
Mit ali resnica: ali lahko porjavimo tudi s SPF 50?
Zaščitni faktor SPF 50 se uvršča med najvišje stopnje zaščite, ki jih nudijo sodobni izdelki za nego kože. Številni uporabniki se ob tem utemeljeno sprašujejo: ali je ob uporabi tako visoke stopnje zaščite sploh mogoče pridobiti zagorelo polt?
Ali imajo drevesa srčni utrip? Razkrili presenetljivo odkritje
Znanstveniki in raziskovalci so potrdili, da so drevesa živa bitja, ki med seboj vzpostavljajo kompleksno komunikacijo; vendar pa v znanstveni skupnosti vse do nedavnega ni bilo znano dejstvo, da drevesa izkazujejo fenomen, ki ga lahko opredelimo kot 'srčni utrip'.
Kaj pomeni, če se prebujate med 3. in 5. uro zjutraj?
Izboljšajte jutranje prebujanje! Razumevanje fenomena zgodnjega jutranjega prebujanja, pogoste motnje cirkadianega ritma, odkriva ključne biološke, okoljske in psihofiziološke dejavnike.
Zelena 'medicina': kako stik z naravo zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in preprečuje bolezni
V zadnjih letih se zdravstvo vse bolj obrača k naravi. Ne kot k alternativi, temveč kot k znanstveno podprtemu 'zdravilu', ki dokazano zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in krepi imunski sistem.
Zakaj se vse več ljudi sooča z nespečnostjo? Kriv je ta skriti dejavnik v domu
Nespečnost je postala ena najpogostejših težav sodobnega časa.
Zakaj prihaja do nenadnih 'eksplozivnih' zvokov v glavi, preden zaspimo
Predstavljajte si, da ravno zaspite in nenadoma zaslišite glasen pok, eksplozijo ali udarec, ki se zdi, kot da prihaja iz notranjosti vaše glave. Zvok je tako resničen, da vas dvigne iz postelje, srce vam razbija, a v prostoru je popolna tišina.
Zakaj znanost zagovarja zimski čas kot boljši za zdravje
Zimski čas ni le 'standardni čas', temveč čas, ki se najbolj ujema z naravnim ritmom človekovega telesa. Nevrologinja Ana Sruk je za net.hr pojasnila, da je prav ta časovni sistem tisti, ki najbolje sledi sončnemu ciklu, ključnemu regulatorju našega notranjega biološkega ritma.
Ne boste verjeli, zakaj zares boli glava
Veliko ljudi med tednom spi premalo, nato pa poskuša izgubljene ure nadomestiti med vikendom ali dopustom. A ko končno pridejo dnevi, ko bi se morali spočiti, se pogosto zgodi nasprotno: pojavi se utrujenost, razdražljivost, glavobol ali celo migrena. Strokovnjaki ta pojav dobro poznajo in opozarjajo, da je glavni krivec porušen spalni ritem.
Prehod na poletni čas: kaj morate vedeti o vplivu na vaše telo
Vsako pomlad se ura premakne naprej, kar ni le manjše nelagodje, ampak ima širši vpliv na spanje, koncentracijo in hormone. Spoznajte, kako se telo prilagaja, kdo je najbolj izpostavljen težavam in kako se pripraviti na to vsakoletno spremembo.
Zakaj popoldanski dremež na kavču ni tako nedolžen, kot se zdi
Čeprav se zdi sproščujoče, lahko pogosto zaspanje na kavču poslabša kakovost spanca in vodi v resnejše zdravstvene težave. Razkrivamo, zakaj ta navada ni priporočljiva in kako jo odpraviti za boljši spanec.
Zakaj se spomladi poveča število migren (in kakšno vlogo ima pri tem svetloba)
Spomladi se migrene pogosto okrepijo, pomemben sprožilec pa je tudi močnejša svetloba.
Pomladni 'detoks' brez stradanja: jedi, ki pomagajo telesu in nas nasitijo
Pomladni 'detoks' brez stradanja temelji na živilih, ki čistijo telo in hkrati zagotavljajo sitost.
Pomladni reset mikrobioma: zakaj se prebava spomladi spremeni
Spomladi se mikrobiom naravno preoblikuje, kar vpliva na prebavo, energijo in presnovo.
Zakaj je spanec postal globalni zdravstveni problem in kako ga izboljšati brez zdravil
Pomanjkanje spanja je postalo svetovni zdravstveni izziv, ki vpliva na duševno in telesno zdravje.
Zgolj minuta na soncu je lahko usodna: zgodba ženske, ki živi kot 'vampirka'
Za Emily Richardson je sonce smrtno nevarno. Zaradi redkega sindroma ji že kratek stik z UV-žarki povzroči hude reakcije in ogrozi življenje.
Ali lahko res občutimo mraz 'v kosteh'?
Občutek mraza, ki naj bi segel vse do kosti, je pogosta zimska pritožba. A kaj se v resnici dogaja v telesu?
Kako pomanjkanje spanca vpliva na vašo razdražljivost in vedenje?
Razumevanje nevroloških procesov za boljše razumevanje vedenjskih sprememb po neprespani noči. Kakovost spanca je ključnega pomena za obvladovanje čustev in preprečevanje izgorevanja. Z izboljšanjem spalne higiene lahko pozitivno vplivamo na mnoge vidike našega življenja.
Kdaj in kako zaspite, lahko vpliva na vaše srce
Pozno odhajanje v posteljo lahko pomembno vpliva na zdravje srčno-žilnega sistema.
Redno jemanje vitamina D pozimi lahko zmanjša tveganje za gripo
Zimsko pomanjkanje vitamina D bi lahko pomembno vplivalo na pogostost hudih okužb dihal.
Vsa živa bitja naj bi oddajala komaj zaznaven sij, ki ob smrti izgine
Po navedbah raziskave bi lahko vsa živa bitja, tudi ljudje, oddajala izjemno šibko vidno svetlobo, ki ob smrti popolnoma izgine. Gre za pojav t. i. biokemijskih fotonov, ki so tako šibki, da jih s prostim očesom ne zaznamo, a bi lahko predstavljali pomemben pokazatelj stanja celic in njihovega odziva na stres.
Od prazničnega veselja do občutka praznine?
Prazniki so za nami in če smo v prejšnjih prispevkih govorili o tem, da je marsikdo vesel, da je neskončnih družinskih kosil konec, ne smemo nikakor spregledati še druge plati.
Zakaj je januar najtežji mesec za duševno zdravje?
Januar je mesec, ko mnogi občutijo povečano anksioznost in depresivna razpoloženja. Po prazničnem obdobju, ko so družbena omrežja polna popolnih slik druženj, praznikov in novoletnih zaobljub, se posamezniki pogosto primerjajo z drugimi, kar lahko vodi v občutke nezadostnosti.
Zakaj se zbudimo nekaj minut pred budilko?
Skoraj vsak je že doživel trenutek, ko se zbudi tik pred budilko, brez zvoka, brez zunanjega dražljaja, kot da telo samo ve, da je čas za vstajanje. Čeprav se zdi nenavadno, to ni naključje.
Januar ni problem. Problem je, da ga jemljemo narobe
Januarska melanholija ni mit, niti kaprica razvajene sodobne družbe. Gre za predvidljiv, biološko in psihološko pogojen pojav, ki se vsako leto znova pojavi pri velikem delu populacije.
Živila, ki dokazano pomagajo umiriti telo in znižajo kortizol
December velja za enega najbolj stresnih mesecev v letu. Prenatrpani urniki, slaba kakovost spanja, neredni obroki in stalna časovna stiska telo potiskajo v stanje kronične napetosti. A kot opozarjajo strokovnjaki, stres ni le psihološki pojav, nanj močno vpliva tudi prehrana.
Zakaj je zimska rekreacija ključna za krepitev imunskega sistema?
Zima je obdobje, ko se pogosteje soočamo z okužbami dihal, padcem energije in slabšim razpoloženjem.
To, kar počnete vsako noč, lahko uničuje vaše zdravje
Ko govorimo o zdravju, pogosto pomislimo na prehrano, gibanje ali obvladovanje stresa čez dan. Toda Simon Brezovar, psiholog in doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije, opozarja, da je spanec temelj, na katerem gradimo tako telesno kot duševno zdravje.
Kateri so ključni vitamini za zimo in zakaj jih primanjkuje ravno zdaj?
Zima je obdobje, ko se številni ljudje kljub razmeroma uravnoteženi prehrani soočajo z utrujenostjo, pogostejšimi okužbami, slabšim razpoloženjem in upadom energije.
Preprosti koraki, da se izognete prazničnim virozam
Praznični december je čas topline, druženja in veselja, hkrati pa tudi obdobje, ko se respiratorni virusi širijo hitreje.
Kako ostati aktiven decembra, ne da bi pregoreli?
December je mesec kontrastov. Po eni strani si želimo več gibanja, da bi uravnotežili sedeče delo in obilico hrane, po drugi strani pa nas realnost kratkih dni, pomanjkanja energije in povečanega stresa hitro pripelje do izčrpanosti.
Najbolj podcenjena večerna navada, ki vam tiho ruši spanec (in ne, ni telefon)
Kadar govorimo o spanju, se skoraj vedno vse vrti okoli telefonov, modre svetlobe in kofeina.
Vitamin D: zakaj ga ima skoraj vsak premalo in kakšne so posledice, ki jih ignoriramo
Vitamin D je postal nov "tihotapec" sodobnih zdravstvenih težav...
Kako prilagoditi prehrano med sezonskimi prehodi za boljše zdravje?
Sezonski prehodi, iz poletja v jesen, iz jeseni v zimo, iz zime v pomlad, predstavljajo izziv za telo in imunski sistem. Spremembe temperature, svetlobe in aktivnosti vplivajo na naše prehranske potrebe.
Zakaj telo v novembru zahteva več toplih, mastnih obrokov?
Ko se november prevesi v hladnejše dni, se spremeni tudi način, kako telo zaznava lakoto, energijo in udobje. Ni naključje, da v tem času hrepenimo po toplih juhah, pečenih jedeh in bolj mastnih obrokih.
Vitamin D: Zakaj je ključen v mesecih z manj sonca in kje ga najti
Vitamin D je eden najpomembnejših mikrohranil za ohranjanje zdravja, še posebej v hladnejših mesecih, ko je izpostavljenost soncu bistveno manjša.
Kako novembra nadgraditi imunski sistem?
November je mesec, ko se začne sezona prehladov, gripe in drugih virusnih okužb. Hladnejše vreme, manj sončne svetlobe in več časa v zaprtih prostorih povečajo tveganje za okužbe, zato je krepitev imunskega sistema v tem obdobju ključna.
Med – naravni čudež, ki ga ustvari na tisoče kril
Pravi domači med ni le sladilo. Je živa snov, polna energije, encimov in topline narave.
Ideje za notranje športne aktivnosti, ki vas bodo pozimi ohranile v formi
Zimski meseci pogosto prinesejo manj gibanja, več sedenja in upad motivacije. A prav v tem času je redna telesna aktivnost ključna za ohranjanje zdravja, telesne pripravljenosti in dobrega počutja.
Kako poskrbeti za rekreacijo v hladnejših mesecih?
Ko se temperature spustijo in dnevi postanejo krajši, se mnogi znajdejo v dilemi, kako ohraniti telesno aktivnost.
Kako jeseni okrepiti imunski sistem brez prehranskih dodatkov?
Viroze razsajajo. Vsi okoli nas kihajo in kašljajo, zadnja stvar, ki jo potrebujemo, je, da nas še zdravje pusti na cedilu.
Zakaj se jeseni vsi počutimo tako utrujeni?
Ura se je prestavila, spali smo eno uro dlje, pa se vseeno spet počutimo povožene.
Ali prehranska dopolnila res pomagajo krepiti imunski sistem? To pravijo strokovni viri
V času sezonskih okužb in povečanega stresa se mnogi zatekajo k prehranskim dopolnilom v upanju, da bodo okrepili svoj imunski sistem. Ali ta dopolnila dejansko delujejo?
Imate takšne spremembe na koži? Bi znali prepoznati melanom?
Melanom, ki je vrsta kožnega raka, naj bi bil v zadnjem času močno v porastu. Je le ena od vrst kožnega raka, ki jo poznamo, vsekakor pa lahko ogromno naredimo z zaščitnimi preventivnimi ukrepi!
Kako premik ure vpliva na naše zdravje?
V noči s sobote, 25. oktobra, na nedeljo, 26. oktobra 2025, bomo v Sloveniji in večini Evrope prestavili uro nazaj – s 3.00 na 2.00. Ta sprememba označuje konec poletnega časa in prehod na zimski oziroma standardni čas.
Klorofil v prehranskih dopolnilih: Je res učinkovit?
Klorofil, ključna sestavina fotosinteze, je na voljo kot prehransko dopolnilo, a obstoječe raziskave ne podpirajo trditev o njegovih pomembnih zdravstvenih koristih. Študije na živalih sicer nakazujejo potencialne učinke proti raku, vendar so potrebne dodatne kakovostne raziskave na ljudeh. Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom.
Zakaj je pomembno okrepiti imunski sistem?
Sezona prehladov prinaša več virusov v obtoku, manj sončne svetlobe, več časa, preživetega v zaprtih prostorih, pogosto stres in bolj neurejen ritem dneva. Imunski sistem se ne obnaša sam po sebi – odzivnost je odvisna od številnih dejavnikov: prehrane, spanja, gibanja, stresa in prehranskih pomanjkljivosti.
