svojci
Kaj moramo vsi vedeti o rakavih boleznih?
Ko gre za diagnozo rakavih bolezni, si bolniki in svojci najbolj želijo slišati, da je mogoča ozdravitev in da obstaja zdravilo. Hkrati pa je to nekaj, česar večina zdravnikov nikoli ne izreče.
10 simptomov vaskularne demence
Vaskularna demenca je splošen izraz, ki opisuje težave z razmišljanjem, načrtovanjem, presojo, spominom in drugimi miselnimi procesi, ki jih povzroči poškodba možganov zaradi motenega pretoka krvi v možgane.
Tega o demenci še ne veste
Vsi vemo, da je najpogostejši simptom demence težave s spominom, kaj pa ostali? Kako pri svojcu, ljubljenemu človeku pravočasno prepoznati simptome in dovolj hitro ukrepati?
To so znaki alkoholizma
V letu 2014 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta skupaj 3.545 primerov hospitalizacij izključno zaradi posledic škodljive rabe alkohola, v povprečju je bilo vsakodnevno zabeleženih deset primerov zdravljenih v bolnišnici zaradi bolezni in stanj, ki jih je bilo mogoče s stoodstotno verjetnostjo pripisati alkoholu, najpogostejši vzrok za hospitalizacije so bile duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (72 %) ter alkoholna bolezen jeter (23 %), 184 bolnišnično obravnavanih primerov (5 %) pa so predstavljali mladi do 19. leta starosti. Na NIJZ poudarjajo, da škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki pa je tudi družbeni problem, saj posledice nosi tako posameznik kot njegovi svojci, pa tudi lokalna skupnost in celotna družba.
6 načinov, kako se uspešno spopasti z maturitetnim stresom
Četudi je do mature še nekaj mesecev, se nestrpno približuje obdobje intenzivnega učenja, pripravljanja na maturo in seveda soočanja s stresom, ki sodi zraven. Kako se lahko uspešno soočiš s stresom, da bo vse teklo gladko in po načrtu?
Boleča resnica o trenutnem stanju hudo bolnega igralca
Bruce Willis bije najhujši boj v svojem življenju. Svojci ne vedo, koliko časa mu je še ostalo, bolečo resnico o njegovem trenutnem stanju pa je razkril Glenn Gordon Caron po njegovem zadnjem obisku pri igralcu.
Skrbite za bolnega svojca? Poskrbite tudi zase
Izjemno lepo je, da skrbimo za bolnega svojca, ki potrebuje našo pozornost, nego in pomoč. Vendar tisti, ki to delajo, vedo, kako fizično in psihično naporna zna ta skrb biti. Kako si lahko pomagamo, kdaj poiskati pomoč in kaj konkretno lahko naredimo?
''Dolgoročne posledice lahko pričakujemo pri posameznikih, ki bodo preskočili proces žalovanja''
Naravne katastrofe, kot so poplave, ki so prizadele Slovenijo, ne povzročajo le materialne škode. S seboj nosijo 'opustošenje' tudi na področju duševnega zdravja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo duševne stiske poznale šele čez nekaj časa, dodatno pa je potrebno že zdaj nasloviti pomembnost pravočasnega iskanja pomoči! O tej tematiki smo se pogovarjali z Jasno Kordić Lašič, dr. med., spec. psih.
'V najboljšem primeru lahko en človek reši tudi do devet ljudi'
Zakaj in kdaj človek potrebuje presaditev organov? Lahko se zgodi nesreča, pride do bolezni ali pa druge nepredvidljive situacije, ko bodisi mi ali pa naš najbližji potrebuje nov organ. Verjetno šele tedaj, ko se sami znajdemo v skrajno neprijetni situaciji, začnemo razmišljati o presaditvi in darovanju organov. Le-to pa je na žalost v družbi še vedno dokaj odrinjena tema.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
'Ob prihajajoči smrti podporo potrebujejo tudi svojci umirajočega'
Zadnje obdobje življenja, ki s seboj prinaša umiranje in smrt, je tema, ki jo pogosto odrivamo na stran in še danes velja za precejšen tabu. A če bi se s takšnimi temami tekom življenja soočali sproti in šibkost dojemali in priznavali kot del življenja, bi bilo tudi umiranje lažje – naše in tisto, ki ga spremljamo. V Slovenskem društvu Hospic nudijo številne programe, ki uporabnikom brezplačno pomagajo v najbolj ranljivem obdobju življenja, med drugim pa delujejo tudi na področju spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu. O tem, kako dojemamo umiranje in kako si lahko pri tem pomagamo, smo govorili z Alenko Križnik, vodjo omenjenega programa v Slovenskem društvu Hospic.
'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.
Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.
Milan Šuligoj: Ljubezen do samega življenja je zmaga
Akutna mieloblastna levkemija je rak krvi in kostnega mozga – gobastega tkiva znotraj kosti, kjer nastajajo krvne celice. Beseda akutno pri akutni mielogeni levkemiji označuje hitro napredovanje bolezni. Imenuje se mielogena levkemija, ker prizadene skupino belih krvnih celic, imenovanih mieloične celice, ki se običajno razvijejo v različne vrste zrelih krvnih celic, kot so rdeče krvne celice, bele krvne celice in trombociti. Pogovarjali smo se z Milanom Šuligojem, ki je v fazi zdravljenja omenjene bolezni.
Kaj je osebna asistenca in kakšno pomoč zajema?
Kaj je osebna asistenca, kako je njeno izvajanje videti v praksi in kaj sploh zajema? Velikokrat osebno asistenco enačimo s pomočjo na domu, a kot pravi naša sogovornica, nista enaki. Pogovarjala sem se z Urško Leburić, strokovno vodjo OA iz Zavoda Fractals.
Alzheimerjeva bolezen in nove tehnike spopadanja z njo
Alzheimerjeva bolezen – bolezensko stanje, ob omembi katerega mnoge spreleti srh. A če jo odkrijemo v zgodnjem stanju, lahko bolniku omogočimo kakovostno in kar se da dolgo dostojno življenje. Danes so namreč poleg zdravil na voljo tudi tehnike, ki se precej uspešno spopadajo z napredovanjem simptomov. V nadaljevanju bomo eno od njih podrobneje spoznali.
Znate prepoznati simptome demence?
Demenca je degenerativna bolezen možganov, ki povzroča spremembe v možganskih celicah. Simptomi, ki lahko nakazujejo na demenco in si jih bomo ogledali v nadaljevanju, so motnje spomina, orientacije, razumevanja, učnih sposobnosti, govorjenja, izražanja in mišljenja.
Kako komunicirati z osebo z demenco?
Demenca sčasoma poseže tudi na področje komunikacije, kar predstavlja poseben izziv zlasti svojcem bolnikov. Mnogi se znajdejo v stiski, saj naenkrat ne vedo več, na kakšen način in kaj se sploh z njimi pogovarjati ter kako sploh vzdrževati stik, kar lahko vodi v izgubljanje dragocene medosebne vezi. V nadaljevanju so predstavljena ključna vodila za komunikacijo z osebami z demenco.
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Pošta Slovenije in Združenje Spominčica skupaj v mesecu ozaveščanja
Pošta Slovenije je v sodelovanju z Združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija septembra izvedla vrsto aktivnosti, katerih namen je ozaveščanje slovenske javnosti o demenci.
7 potencialnih razlogov, zakaj niste zadovoljni s svojim življenjem
Življenje ima svoje vzpone in padce, za slednje pa vemo, da so nekoliko neprijetni. Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju počuti zmedeno, negotovo in nezadovoljno s svojim življenjem ali samim s sabo, a za določene stvari smo, če si priznamo ali ne, odgovorni tudi sami.
Kako demenca vpliva na življenje svojcev obolelega?
Svojci ob dolgoletni skrbi za osebe z demenco pogosto doživljajo občutke krivde, nemoči ali sramu. Za premagovanje negativnih občutij, ki sčasoma lahko vodijo v izgorelost, je nujno potrebno, da se svojci ves čas informirajo o bolezni in oblikah pomoči v skupnosti.
Stanje, ki naj bi bilo hujše od srčnega infarkta
Srčni zastoj ni enak srčnemu infarktu. Prvi ima na splošno slabšo prognozo, saj pri srčnem zastoju srce nenadoma neha utripati, njegova aktivnost pade iz ritma, dodatno pa je danega manj časa za oživljanje. Poznate vse simptome?
Dr. Mirjana Radovanović: Pri alkoholizmu ogromno vlogo igra 'biološka ranljivost'
Z manj tveganim pitjem alkohola po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje označujemo količino alkohola, ki za večino zdravih odraslih ljudi pomeni relativno majhno tveganje, da bi škodovala našemu zdravju. A ta količina ni priporočljiva. Z dr. Mirjano Radovanović, dr. med., spec. psih., smo se pogovarjali o tem, kdaj lahko pri uživanju alkohola govorimo o zlorabi, kakšni so znaki in simptomi, kako vpliva na dinamiko družine, kakšni so genetski faktorji pri tej bolezni in kako zelo je naša družba na eni strani še vedno zelo tolerantna do alkohola, na drugi strani pa sta bolezen odvisnosti od alkohola in zdravljenje le te še vedno precej stigmatizirana.
Maša Bastarda: Demenca je bolezen, ne del zdravega staranja
Spominčica, Alzheimer Slovenija, je Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Kot takšno je samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno in strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Z univ. dipl. soc. del. Mašo Bastarda smo se pogovarjali o tem, kako odreagirati, če na ulici srečamo osebo z demenco in o samem pomenu ozaveščanja ljudi o demenci.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Kaj je dobro vedeti o demenci?
Kakšni so najzgodnejši znaki? Kakšni so najnovejši obeti glede zdravljenja? Kaj lahko vsi naredimo za preventivo? O tem smo se pogovarjali z vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, dr. med.
To je treba vedeti, ko se pojavi rak
Pomembno je, da ga čimprej odkrijemo in da ga zdravimo na najsodobnejši način. A zavedati se je treba, da spoprijemanje z boleznijo ni le zdravljenje telesa. Veliko ljudi potrebuje tudi psihološko pomoč, saj se znajdejo v duševni stiski. Vendar pa si tega veliko krat ne upajo priznati, pravi psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri zaradi lastnih pričakovanj, da bi morali biti sami dovolj močni, drugi tudi zaradi strahu pred morebitno zaznamovanostjo v očeh okolice.
Vsaka bolezen vpliva na odnose, ki jih imamo
Kakršni koli so že naši odnosi bili, preden smo zboleli – bolezen jih dodatno obremeni, pove dr. Tina Rahne Mandelj, doktorica zakonske in družinske terapije. "Vse resne okoliščine, ki se nam zgodijo v življenju pa tudi pokažejo, kako kakovostni so odnosi, ki jih živimo." Ob že tako težki preizkušnji je to lahko vzrok dodatne stiske. A kaj lahko naredimo?
Izvedeli ste, da je za hudo obliko raka zbolel vaš prijatelj. Kaj storiti?
Rak zagotovo poseže na vsa področja človekovega življenja. Človekov položaj v skupnosti se spremeni, kadar zboli za rakom. Sem spadajo medosebni odnosi, razmišljanje o lastni karieri, razmišljanje o življenju. Gre namreč za celostno področje. Kako in na kakšen način nuditi podporo bolniku pri rehabilitaciji, nam je svetovala dr. Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije.
