ukc ljubljana
Ko možgani izgubijo nadzor nad impulzi: življenje s Tourettovim sindromom
Tourettov sindrom je nevrološka motnja, ki povzroča nenadzorovane tike in močno vpliva na vsakdanje življenje bolnikov.
Tourettov sindrom v središču pozornosti: incident na filmskih nagradah razkril, kako malo razumemo to nevrološko motnjo
Incident na britanskih filmskih nagradah je razkril, kako pogosto javnost napačno razume Tourettov sindrom.
V UKC Maribor dva nova stokratna darovalca krvi
V Centru za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so danes s posebno slovesnostjo počastili dva izjemna posameznika, ki sta bila deležna častnega priznanja za svoj neprecenljiv prispevek k zbiranju krvodajalskih enot.
Pretrganje kolenskih križnih vezi: kako nastane in zakaj zahteva natančno zdravljenje
Poškodba, ki jo mnogi poznajo kot 'strganje križnih vezi', je ena najpogostejših resnih poškodb kolena pri športnikih in rekreativcih.
Svetovni dan boja proti raku: ključni dolgoročni sistemski pristopi
Onkološki inštitut Ljubljana in Državni program obvladovanja raka (DPOR) izpostavljata pomen dolgoročnega, usklajenega sistemskega načrtovanja za zagotavljanje kakovostne, varne in celostne obravnave bolnikov z rakom v Sloveniji.
Revolucionarni preboj na Kliniki Golnik in UKC Ljubljana
Univerzitetna klinika Golnik ter klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana sta prvič v Sloveniji uspešno uvedla zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Kot so izpostavili na novinarski konferenci na Golniku, gre za pomemben klinični, strokovni in organizacijski preboj.
Evropski dan darovanja organov 2025
Evropski dan darovanja predstavlja pobudo držav članic Sveta Evrope in vsakoletna priložnost za poglobljeno refleksijo naših stališč ter želja v zvezi z darovanjem organov po smrti. Temeljno sporočilo letošnjega Evropskega dneva darovanja je: dan za dialog, dan za opredelitev.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Naslednje desetletje bo verjetno prelomno za razumevanje Parkinsonove bolezni
Strokovnjaki vedno znova iščejo načine, kako pomagati ljudem s Parkinsonovo boleznijo. V zadnjem času raziskujejo več različnih pristopov, kot so spremembe v delovanju genov (kar imenujemo epigenetika), vnetni procesi v možganih (nevroinflamacija) in zdravljenje prilagojeno vsakemu posamezniku posebej (personalizirana medicina).
Izjemen uspeh v UKC Ljubljana: opravljena prva robotsko asistirana presaditev ledvice z živim darovalcem
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so junija izvedli prvo robotsko asistirano presaditev ledvice z živim darovalcem oziroma darovalko. 40-letnemu sinu je ledvico darovala njegova mama. Strokovnjaki so poudarili, da gre za izjemen mejnik tudi širše, saj je bila tovrstna operacija prva tudi v prostoru nekdanje Jugoslavije.
Objavljeno je bilo prvo Poročilo o raku v otroštvu in mladostništvu v Sloveniji
Slovenija se pridružuje redkim državam v svetu, ki na nacionalni ravni podrobneje sistematično spremljajo raka pri otrocih in mladostnikih.
Tromostovje obarvano rdeče ob svetovnem dnevu Duchennove mišične distrofije
Svetovni dan ozaveščanja o Duchennovi mišični distrofiji (DMD) smo obeležili 7. septembra. Za podporo družinam, ki živijo s to boleznijo, je bilo Tromostovje v Ljubljani osvetljeno z rdečo barvo. Duchennova mišična distrofija je redka in resna bolezen, ki prizadene mišice, najpogostejša pa je pri otrocih. Letošnji slogan Skupaj z družino je pot lažja poudarja, da diagnoza vpliva na celotno družino.
Jaka, Matej, Tjaž, Matic ... ko zboli otrok, zboli cela družina
Duchennova mišična distrofija je redka, a neusmiljena bolezen, ki otrokom postopoma jemlje moč, gibanje in samostojnost. V Sloveniji z njo živi okoli 35 otrok, za vsakim od njih pa je družina, ki se bori z njim.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko, če delate to, oslepite
Očesna klinika UKC Ljubljana beleži povečano število primerov okvare vida zaradi direktnega gledanja v sonce, pogosto povezano s solarno jogo. Medicinska stroka odločno odsvetuje takšne prakse, saj lahko povzročijo trajno poškodbo vida, znano kot solarna makulopatija, kar lahko vodi v slepoto.
Se pri nas otroci z Duchennovo mišično distrofijo že lahko zdravijo z Duvyzatom?
V preteklem mesecu smo poročali, da je Evropska unija odobrila novo oralno zdravilo Duvyzat za zdravljenje Duchennove mišične distrofije (DMD) pri otrocih, starejših od 6 let, ki še lahko hodijo. Kaj to pomeni za otroke?
Klic na 112: najstniki pokazali, kako se pomaga v nesreči
Zgodba treh mladih fantov, ki so med sprehodom naleteli na hudo poškodovanega kolesarja in mu nudili pomoč, je opomnik, da nista pomembna starost, temveč srčnost, pogum in zbranost. S svojim dejanjem so pomagali rešiti življenje, obenem pa dali čudovit zgled svojim vrstnikom in tudi odraslim.
V UKC Ljubljana uspešno izvedli prvo endoskopsko odstranitev raka nosnega dela žrela
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je uspešno izvedla prvo in izjemno zahtevno endoskopsko kirurško odstranitev raka nosnega dela žrela z rekonstrukcijo.
Krvni rak: Zakaj je odnos med bolnikom in zdravnikom ključnega pomena
Konferenca Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije je poudarila, kako ključnega pomena je odnos med bolnikom in zdravnikom. Poudarjeno je bilo zaupanje, spoštovanje in odprta komunikacija, ki bolnikom prinesejo občutek varnosti in vključenosti v proces zdravljenja. V ospredju je bila tema Bolnik in zdravnik – zavezništvo za zdravje.
Osebna zgodba: Zdravila jemljem vsak dan in živim polno življenje.
Visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija prizadene vsakega tretjega odraslega Slovenca. Številni se z njo srečajo že v aktivnih, delovno najproduktivnejših letih. Pri hipertenziji pogosto nimamo izrazitih simptomov in niti ne vemo, da jo imamo, dokler ne pride do zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap ali odpoved ledvic. Svojo izkušnjo je z nami delil Srečko, ki so mu hipertenzijo odkrili že pri 30 letih.
Zgodba 16-letne Zale vam bo ogrela srce
16-letna Zala, dijakinja Škofijske klasične gimnazije, s prostovoljnim delom v UKC Ljubljana navdihuje s svojo predanostjo in ljubeznijo do sočloveka. Njena zgodba je dokaz, da lahko vsak posameznik, ne glede na starost, prispeva k boljši družbi.
Kaj moramo vedeti, da bi preprečili nevaren krvni strdek?
S primernim življenjskim slogom lahko izjemno zmanjšamo tveganje, da bi v naših venah ali arterijah nastal krvni strdek. Če se zamaši arterija, lahko pride do možganske ali srčne kapi. Strdek v veni pa se lahko konča s pljučno embolijo. To so nevarna stanja, ki lahko povzročijo prezgodnjo smrt. Kako jih čimprej prepoznati, da lahko še pravočasno poiščemo zdravniško pomoč?
Osebna zgodba odprtega zloma, ki je zahteval dolgotrajno zdravljenje
Ana Koritnik se je odločila javno spregovoriti o svoji izkušnji, ki ji je vsekakor spremenila življenje. Bil je povsem običajen dan, ko je prišla zvečer domov in ugotovila, da je njen maček še vedno nekje zunaj, zato je šla ponj. Vzela ga je v naročje in hotela sestopiti z betonske škarpe pred vhodom v hišo, ko se je zgodilo. "Jaz se samo spomnim, da sem sestopila, spomnim se tistega poka, misel je bila: Evo, zdaj si si pa zafrknila lajf," pripoveduje Ana. "Ko sem sestopila, pa še malo bolj nerodno sem sestopila dol, je v bistvu samo zdrobilo gleženj."
Krkine tople zgodbe že 70 let
Tik pred praznovanjem Krkine 70-letnice in tri dni pred svetovnim dnevom zdravja so se skupaj s specialisti pediatrije posvetili dobrim dejanjem, tokrat namenjenim zdravstveni oskrbi najmlajših bolnikov. V preteklih tednih so otroškim oddelkom vseh desetih slovenskih splošnih bolnišnic in pediatričnima klinikama obeh univerzitetnih kliničnih centrov podarili medicinske naprave in opremo, ki jo najbolj potrebujejo in ki bo omogočila še boljšo diagnostiko in zdravljenje otrok.
Dr. Jure Urbančič, dr. med., iz UKC Ljubljana med zmagovalci 10. International Medis Awards for Medical Research
V Narodni galeriji v Ljubljani so v četrtek, 7. marca 2024, slovesno razglasili devet zmagovalcev 10. International Medis Awards for Medical Research (IMA). Med njimi je tudi slovenski predstavnik dr. Jure Urbančič, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njegov znanstvenoraziskovalni prispevek je bil najboljši na področju pulmologije in alergologije. Natečaj že deseto leto nagrajuje izjemne raziskovalne dosežke zdravnikov in farmacevtov iz devetih držav srednje in jugovzhodne Evrope.
Kaj bi vsaka oseba s sladkorno boleznijo morala vedeti o svojih očeh?
Diabetična retinopatija je resen zaplet sladkorne bolezni in po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vodilni vzrok slepote med prebivalstvom v razvitem svetu.
Rok Pavlič: Kaj naredi odličnega plastičnega kirurga?
V srcu slovenske lepotne medicine je ime, ki ni pogosto v medijskem središču, a je kljub temu med najbolj priznanimi – plastični kirurg Rok Pavlič. Raziskali smo, kako se je perspektiven študent odločil za svojo karierno pot, ki jo danes opravlja že več desetletij, in zakaj mu zaupa na stotine pacientk. Kaj torej naredi odličnega plastičnega kirurga?
Prehrana pri Crohnovi bolezni. Bi morala biti prilagojena?
Crohnova bolezen je kronična vnetna črevesna bolezen, ki prizadene prebavni sistem. Simptomi se lahko razlikujejo od blagih do hudih in vključujejo bolečine v trebuhu, drisko, utrujenost in izgubo telesne teže.
Psihološka pomoč na voljo v zdravstvenih ustanovah in na kriznih telefonih
Ujma, ki je Slovenijo prizadela v preteklih dneh, je številnim odnesla vse, kar so imeli, številni bodo ob šoku potrebovali tudi psihološko pomoč. STA objavlja seznam organizacij in telefonskih številk, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in kjer lahko državljani poiščejo pomoč.
Slovenske bolnišnice naj bi v tem času delovale stabilno
Z Ministrstva za zdravje so sporočili, da so trenutne razmere v slovenskih bolnišnicah kljub veliki vremenski ujmi, ki je zajela državo, stabilne. Večjih težav ni in večina dejavnosti poteka nemoteno.
'V najboljšem primeru lahko en človek reši tudi do devet ljudi'
Zakaj in kdaj človek potrebuje presaditev organov? Lahko se zgodi nesreča, pride do bolezni ali pa druge nepredvidljive situacije, ko bodisi mi ali pa naš najbližji potrebuje nov organ. Verjetno šele tedaj, ko se sami znajdemo v skrajno neprijetni situaciji, začnemo razmišljati o presaditvi in darovanju organov. Le-to pa je na žalost v družbi še vedno dokaj odrinjena tema.
Krvodajalska akcija podjetja Orca energija: partnerji in zaposleni združeni v solidarnosti
V četrtek, 15. junija 2023, se je v Mariborskem podjetju Orca Energija odvijala prva krvodajalska akcija, ki so se je udeležili njihovi zaposleni, poslovni partnerji in ambasador podjetja, Blaž Švab. Z akcijo so se poklonili svetovnemu dnevu krvodajalstva in s to solidarno gesto prispevali več litrov življenjske tekočine ter hkrati ozaveščali o pomembnosti krvodajalstva in prostovoljnega darovanja krvi.
Milan Šuligoj: Ljubezen do samega življenja je zmaga
Akutna mieloblastna levkemija je rak krvi in kostnega mozga – gobastega tkiva znotraj kosti, kjer nastajajo krvne celice. Beseda akutno pri akutni mielogeni levkemiji označuje hitro napredovanje bolezni. Imenuje se mielogena levkemija, ker prizadene skupino belih krvnih celic, imenovanih mieloične celice, ki se običajno razvijejo v različne vrste zrelih krvnih celic, kot so rdeče krvne celice, bele krvne celice in trombociti. Pogovarjali smo se z Milanom Šuligojem, ki je v fazi zdravljenja omenjene bolezni.
Rok Švab: ''Marfanov sindrom je v Sloveniji še zmeraj dokaj nepoznan''
Marfanov sindrom je dedna motnja, ki prizadene vezivno tkivo, najpogosteje srce, oči, krvne žile in okostje. Ljudje z Marfanovim sindromom so običajno visoki in suhi z neobičajno dolgimi rokami, nogami, prsti na rokah in nogah. Poškodbe, ki jih povzroči Marfanov sindrom, so lahko blage ali hude. Če je prizadeta aorta, velika krvna žila, ki prenaša kri iz srca v preostali del telesa, lahko stanje postane smrtno nevarno. Pogovarjali smo se z 28-letnim Rokom Švabom, ki ima omenjeni sindrom, a kot nam je zaupal, življenje zajema s polno žlico.
Kaj je nujna medicinska pomoč?
Ste vedeli, da Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem? Nujna medicinska pomoč obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev. Če le-teh ne bi bilo, bi lahko prišlo do nepopravljive in hude okvare zdravja ali smrti pacienta.
Prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med.: Prognoza bolezni se je dramatično izboljšala z uvedbo tarčnih zdravil
Kaj je kronična mieloična levkemija in kako jo zdravimo? Kaj je tarčno zdravljenje, o katerem se tako pogosto govori? O tej bolezni, možnosti zdravljenja in poteku le tega, smo se pogovarjali s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., spec. internistka in hematologinja, iz Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Vse, kar morate vedeti o kroničnih vnetnih črevesnih boleznih
H kroničnim vnetnim črevesnim boleznim sodita ulcerozni kolitis in Chronova bolezen. Kakšni so simptomi in znaki omenjenih stanj, kako ju zdravimo, je morda v ozadju lahko psihosomatski vzrok in kakšna je prognoza? O tem smo se pogovarjali z dr. Natašo Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije.
To je resnica o hrani v bolnišnicah
Priprava bolnišničnih obrokov je vse prej kot enostavna, saj je treba zadostiti najrazličnejšim stanjem in terapijam ter striktno slediti splošnim prehranskim priporočilom. V naši največji bolnišnici imajo natančno opredeljene strokovne kriterije za izbor posameznega sklopa živil. Pozorni so na sestavo izdelka in hranilne vrednosti, prednost pa dajejo lokalnim pridelovalcem in proizvajalcem.
Ugledna nevrologinja odkriva, kateri je najpogostejši glavobol in kakšne težave povzroča našim očem
Od 2,2 milijarde ljudi na svetu, ki imajo katero od očesnih bolezni, bi jih lahko po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj milijardo preprečili. Poleg staranja in genske dovzetnosti na zdravje oči vplivajo še številni drugi dejavniki, na katere lahko vplivamo sami in tako preprečimo bolezni ter zaščitimo svoje zdravje. Zato so se v X Labu – strokovnem raziskovalnem središču družbe JGL – prvič zbrali vodilni oftalmologi, nevrologi, endokrinologi, psihiatri, revmatologi, otorinolaringologi, estetski kirurgi, družinski zdravniki, farmacevti in inženirji, da bi analizirali najnovejše raziskave in s celostnim pristopom odkrili, kako kakovostno skrbeti za zdravje oči in zakaj je to pomembno za naše celotno telo.
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Nezdravljena psoriaza – tleči plamen v telesu
Psoriaza oziroma luskavica je danes bolezen, s katero je mogoče kakovostno živeti, vendar pa je še vedno zelo stigmatizirana, zato jo bolniki pogosto skrivajo in ne poiščejo zdravstvene oskrbe. ''Ker pri nezdravljeni psoriazi v telesu lahko tlijo različne druge težave in ker danes lahko učinkovito pomagamo tudi bolnikom s hujšimi oblikami te bolezni, vsem toplo svetujem pravočasen obisk pri zdravniku,'' je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom psoriaze, ki ga obeležujemo 29. oktobra, poudaril dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Svetovni dan raka 2021: Ob epidemiji covida-19 ne pozabimo na epidemijo raka
Ob svetovnem dnevu raka Onkološki inštitut Ljubljana (OI) opozarja, da tudi med epidemijo covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka – rak je namreč danes eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe.
Zakaj je pedikura tako pomembna za naše zdravje?
Redno negovane noge so pogoj za naše zdravje in lahkotnejši korak. Zaradi epidemije je morala počakati marsikatera storitev, ki nam izboljšuje kvaliteto našega življenja, pa vendar ne smemo pozabiti na naša stopala, ki so predvsem iz zdravstvenega vidika ključna za naše zdravje in počutje. Z nepravilnim striženjem nohtov, napačno obutvijo, zaradi pojava diabetesa in težavami s hrbtenico, kolki ter koleni, lahko pride do vnetij, vraščenih nohtov, okužb in celo do deformacij stopal, ki privedejo do močnih bolečin in onemogočenega normalnega gibanja.
Štiri donacije medicinskih naprav
V Krki zdravje postavljamo na prvo mesto.
Največji garač v našem organizmu
Srce bo zdravo in srečno le, če bomo na življenje začeli gledati kot na vrednoto, kar med drugim pomeni tudi to, da ne bomo ignorirali zvišanega holesterola LDL. Višji, kot je, bolj strma in hitrejša je pot do bolezni srca in žilja, ki se lahko končajo usodno.
Rožnati mesec - bistveno je, da smo ženske same ozaveščene
Rožnati oktober je mesec, ki je posvečen ozaveščanju o raku dojk. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dr. Katarino Živec, specialistko plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, ki nam je zaupala, kdaj se ženske odločajo za rekonstrukcijo, zakaj se plastičnih operacij vendarle ne drži več nekakšna stigma, ter navsezadnje, kako poteka rekonstrukcija dojk.
Hormonska motnja, ki jo ima kar desetina žensk
Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v reproduktivnem obdobju, razloži ginekologinja doc. dr. Vilma Kovač, dr. med. ″Pri neselekcionirani skupini žensk v reproduktivnem obdobju je prevalenca tega sindroma kar 10 odstotkov.″ Kaj pa pomeni ta diagnoza in kako lahko zdravniki pomagajo?
Poznate ta najpogostejši vzrok neplodnosti?
Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v reproduktivnem obdobju. Ker povzroča motnje ovulacije, pa je tudi eden najpogostejših vzrokov za težave s plodnostjo. Ginekologinja doc. dr. Vilma Kovač, dr. med., nam je pojasnila, kako lahko zdravniki pomagajo takšnim pacientkam, ki več nadzora in pomoči potrebujejo tudi v času nosečnosti.
Pozor, če uživate gobe!
Gobe so okusne in zdrave, vendar hkrati tudi nevarne. Dr. Marija Jamšek z ljubljanskega Centra za zastrupitve opozarja, da moramo takoj, ko se pojavijo simptomi težav, poiskati pomoč zdravnika.
Poznate tega povsem tihega ubijalca?
Se zavedate, da je okužba z virusi hepatitisa lahko življenjsko nevarna, vendar hkrati, dokler ni že prepozno, nima nobenih simptomov? Dr. Matičič svetuje, kako se je mogoče zaščititi.
Kaj je dobro vedeti o demenci?
Kakšni so najzgodnejši znaki? Kakšni so najnovejši obeti glede zdravljenja? Kaj lahko vsi naredimo za preventivo? O tem smo se pogovarjali z vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, dr. med.
Veronika iskreno o svoji bolezni: "Ves čas sem si govorila, da bo minilo, da bo kri izginila. Ampak ni."
Med kronične vnetne črevesne bolezni uvrščamo ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Oba potekata navadno v obliki izmenjujočih se zagonov vnetja in različno dolgih obdobij, v katerih je bolnik brez težav. Vzroki za obe bolezni ostajajo slabo pojasnjeni.
Nevrolog svetuje, kako upočasnimo staranje
Če eno aktivnost zelo vztrajno delamo, se bodo povezave v možganih, ki so potrebne, da lahko to aktivnost opravljamo, obdržale, pravi nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Prav tako bodo tudi v starosti nastale nove povezave, če bomo nekaj vztrajno vadili. Medicina je v zadnjih desetletjih odkrila, da sploh ni treba, da je starost nekaj žalostnega in neželenega.
Ta živila pomagajo, da lažje zaspimo in bolje spimo
Kaj v našem telesu povzroči, da postanemo zaspani in nato zaspimo? Hormon melatonin. Proti uri, ko gremo po navadi spat, se začne proizvajati in ga je v telesu čedalje več. Ko se po navadi zbudimo, pa ga je v telesu vse manj. Pa ste vedeli, da proizvodnjo melatonina lahko spodbudimo tudi z določeno hrano?
Ženske nosečnost odlašajo že v 40. leta
"Na žalost nimamo nobene čarobne palčke, s katero bi vplivali na jajčnike, da bi še malo dlje časa producirali kakovostne jajčne celice," je jasna dr. Eda Vrtačnik - Bokal, ki se dnevno srečuje s pari, ki imajo težave z zanositvijo. Kot enega ključnih problemov omenja tudi starost ženske in dejstvo, da pari z zanositvijo odlašajo v vedno poznejše obdobje. Starost ženske je namreč eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na možnost zanositve.
Dr. Marija Pfeifer: 'Brez hormonov ni življenja. In če so uravnovešeni, se bolje počutimo.'
Ko pomislimo na hormone, se največkrat spomnimo na estrogen, testosteron ali kortizol, toda v našem telesu jih je še več. “Čisto v vsakem delu našega telesa delujejo,” pove prof. dr. Marija Pfeifer. "Brez hormonov ni življenja. In če so uravnovešeni, se tudi mi bolje počutimo." Kako pa dosežemo, da so naši hormoni v ravnovesju?
Kako najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake možganske kapi
Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Tokrat je to 12. maj.
To je pri nas najpogostejši vzrok za čezmerno delovanje ščitnice
Bazedovka, tudi tako imenovana Gravesova bolezen, je pri nas najpogostejši vzrok za čezmerno delovanje ščitnice. Gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri nastanejo protitelesa, ki spodbujajo delovanje ščitničnih celic, razlaga prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med., iz UKC Ljubljana. “V Sloveniji na leto odkrijemo približno 700 novih bolnikov, kar je nekako od 30 do 35 novih primerov na 100 tisoč prebivalcev.”
Gre za eno najpogostejših težav v času covida-19
Situacija, v kateri smo se znašli, nas je vrgla iz vsakodnevnega ritma in nas prisilila, da se ustavimo. Med nas sta se naselili strah in negotovost. Skrbi nas, kaj bo z našo službo, financami in seveda z zdravjem ... Marsikdo se počuti tesnobno in nelagodno in ne ve, kako se soočiti s stresom. Zaradi tega se še dolgo v noč premetava in obrača v postelji ter stremi k stropu, zjutraj pa se prebuja še bolj utrujen, kot je odšel spat. Nespečnost je zagotovo ena od najbolj pogostih posledic stresa, s kakršnim nas je soočila epidemija covida-19, posledica neprespane noči pa ni le utrujenost, ampak tudi oslabljen imunski sistem.
Tomaž Vovko z infekcijske klinike: Največ jih je starih med 50 in 60 let.
Tomaž Vovko na infekcijski kliniki UKC Ljubljani zdravi kritično bolne s covidom-19. Za STA je pred kratkim delil svoj pogled na aktualne razmere in med drugim dejal tudi to, da so zaposleni že precej utrujeni. "Ravno ponoči sem se pogovarjal z zdravstvenim tehnikom, ki je bil v zadnjih 14 dneh desetkrat v nočni izmeni. Ta traja dlje, kot je običajno, tudi 14 ur," je pojasnil.
27-letni Slovenec: Ko je bil star 16 let so mu prvič diagnosticirali raka na modih
Rak na modih je najpogostejše rakavo obolenje med mladimi moškimi, starimi od 15 do 35 let. Obolevnost za to vrsto raka je v zadnjih letih močno narasla – danes zboleva kar 70 odstotkov več moških kot pred 20 leti.
Psihologinja razkriva najboljši način za premagovanje nespečnosti
Kognitivno vedenjska terapija trenutno velja v svetu in pri nas *za najboljši način zdravljenja nespečnosti. S tem področjem se v UKC Ljubljana ukvarja klinična psihologinja Vita Štukovnik, ki smo jo vprašali, kako terapija poteka in kaj bi morali vedeti, če imate težave s spanjem. S kognitivno vedenjsko terapijo se te običajno začnejo izboljševati že v nekaj tednih.
