umrljivost v Sloveniji
Mesec boja proti raku debelega črevesa: Svit presegel cilje v letu 2025
V mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke poziv k udeležbi v programu Svit!
Podatki NIJZ: Kakšna je bila umrljivost v Sloveniji leta 2024?
V letu 2024 je v Sloveniji umrlo 21.506 oseb, od tega 10.733 žensk in 10.773 moških, kar je 34 oseb manj kot leta 2023. Umrljivost je znašala 10,1 odstotka, kar je malenkost manj kot leta 2023 (10,2 odstotka). Povprečna starost vseh umrlih je bila 82,7 leta, so objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Koliko vitamina D potrebujemo? To so smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D v Sloveniji
Vitamin D je v zadnjih desetletjih postal eno najpogosteje raziskovanih hranil, saj ima poleg klasične vloge pri zdravju kosti in mišic tudi pomembne učinke na imunski sistem, presnovo sladkorja, živčevje in celo na pojavnost nekaterih vrst raka.
Presejalni program PETER: Nova era za odkrivanje raka prostate
Ali veste, da je rak prostate najpogostejši pri moških? Program PRO-PETER vam omogoča, da brezplačno in varno preverite svoje zdravje. Prejeto vabilo je priložnost za zgodnje odkrivanje in boljše možnosti zdravljenja. Odzovite se vabilu in poskrbite zase!
Najnovejši podatki Registra raka RS - naraščajoče število primerov raka opozarja na potrebo po krepitvi onkologije
Register raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je objavil redno letno poročilo, ki prinaša najnovejše podatke o obremenjenosti z rakom v Sloveniji. V letu 2022 je za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi, več kot 10.000 moških in skoraj 9.000 žensk, od tega 5.500 za nemelanomskim kožnim rakom.
Objavljeno je bilo prvo Poročilo o raku v otroštvu in mladostništvu v Sloveniji
Slovenija se pridružuje redkim državam v svetu, ki na nacionalni ravni podrobneje sistematično spremljajo raka pri otrocih in mladostnikih.
V pripravi presejalna programa Luka in Peter
Po uspešnih presejalnih programih Zora, Dora in Svit slovenski strokovnjaki pod okriljem Onkološkega inštituta snujejo še dva programa. S programom Luka bodo iskali in zdravili zgodnje oblike pljučnega raka, s programom Peter pa raka prostate. Raziskavi, ki bosta podlaga za vzpostavitev programov, bodo po načrtih zaključili do konca leta 2026.
V celjski bolnišnici novembra opravili osem operacij na odprtem srcu
V celjski bolnišnici so od vzpostavitve novega oddelka za kardiokirurgijo, ki je delo pričel 13. novembra, opravili osem operacij na odprtem srcu, sta danes na novinarski konferenci povedala direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić in v. d. predstojnika oddelka Tomaž Klokočovnik. Prihodnji teden naj bi operirali še štiri do pet bolnikov.
S tem si najbolj uničujemo srce
Študija, ki je bila leta 2015 objavljena v znanstveni reviji JAMA, ugotavlja, da osem od desetih ljudi ne zna prepoznati znake težav s srcem. Miokardni infarkt, ki je bolj poznan kot srčna kap ali srčni napad, je ena izmed treh oblik akutnega koronarnega sindroma in je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. A kot že omenjeno, simptomi so lahko zelo prikriti. Tako zelo, da jih ljudje pogosto spregledamo.
Ne pozabite na mesečno samopregledovanje dojk
Obeležujemo 'rožnati oktober', svetovni mesec osveščanja o raku dojke. Slednja je najpogostejša oblika raka pri ženskah, maligna bolezen, pri kateri se celice dojk začnejo nenadzorovano razmnoževati in širiti. Ta mesec govorimo o pomembnosti preventive, rednega pregledovanja dojk, resnično pomembno pa je, da omenimo najpomembnejše: dojke je treba pregledovati ta mesec in vse mesece, ki sledijo. Redno in vestno.
Imate te simptome? Previdno!
Mesec marec je posvečen ozaveščanju o zgodnjem odkrivanju raka danke in debelega črevesa, ki je četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Zakaj nastane, še ni znano, a številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Na gensko predispozicijo ne moremo vplivati, z vpeljavo zdravih življenjskih navad pa lahko bistveno zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni.
''Raka debelega črevesa in danke v zgodnji fazi razvoja sami ne moremo prepoznati''
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, Program Svit, je v Sloveniji prisoten že od leta 2009. Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke ter s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. Poglejmo si, zakaj so pomembni programi, kot je Svit, kakšni so simptomi raka debelega črevesa in danke ter kaj lahko naredimo za preventivo.
Svetovni dan srca: Povišan holesterol je škodljiv za vsakogar
Bolezni srca in ožilja predstavljajo enega glavnih vzrokov smrti v svetu. Zvišan holesterol je, kot poudarjajo pri Združenju kardiologov Slovenije, škodljiv za vsakogar. Veliko lahko naredimo z zdravimi navadami in preventivo.
Za revmatoidnim artritisom lahko zboli vsak, tudi otroci
Revmatoidni artritis, ki lahko hudo prizadene sklepe in vodi celo v invalidnost, ni samo bolezen starejših. Ko se pojavijo prvi znaki, se je zato treba čim hitreje posvetovati s specialistom revmatologom, informacije pa iskati v znanosti in ne govoricah, zaradi katerih morda po nepotrebnem trpite, na kar opozarja tudi celoletna ozaveščevalna kampanja, ki poteka pod nazivom Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika.
Rakavo obolenje, ki je v Evropi v porastu med mladimi
Rak debelega črevesja je bolezen, ki je pogostejša pri ljudeh, starejših od 50 let, a zaradi vse bolj sedečega načina življenja in nezdrave prehrane postaja vse pogostejši tudi med mlajšimi. Simptome raka debelega črevesa lahko zamenjamo za simptome manj nevarnega obolenja – hemoroidov. Prav zato je pomembno, da ob vsaki krvavitvi iz črevesja obiščemo zdravnika.
Kako najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake možganske kapi
Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja. Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Tokrat je to 12. maj.
Stiskajoča bolečina v mečih? Preverite, kako toge so vaše žile
Se spopadate s stiskajočimi bolečinami v mišicah meč med hojo? Vse težje prehodite tudi kratko razdaljo? Potem se morda spopadate s periferno arterijsko boleznijo, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov in se najpogosteje pojavi pri sladkornih bolnikih. Preverite, kako si pomagati.
V Sloveniji ima več kot 60 odstotkov ljudi zvišan holesterol v krvi. Ste med njimi?
Dve tretjini odraslih Slovencev imata zvišan holesterol, ki je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Zato je za zdravo in kakovostno življenje zelo pomembno, da redno spremljamo vrednosti holesterola in ljudi ozaveščamo o njegovih škodljivih učinkih. O tem so na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je organiziralo Združenje kardiologov Slovenije, govorili vodilni slovenski strokovnjaki.
'Na voljo imamo vsa sredstva za zdravljenje hepatitisa C, ne poznamo pa bolnikov'
Hepatitis je vnetje jeter, za katero obstaja več vzrokov. Po navadi nastane zaradi katerega od petih hepatitisnih virusov – A, B, C, D ali E. Redkeje pa nastane zaradi drugih virusnih okužb, kot so rumena mrzlica, infekcijska mononukleoza ali okužbe s citomegalovirusom.
Nedolžno znamenje se je izkazalo za izjemno nevarno
22-letna Megan Dido je leta 2018 obiskala dermatologa, ker je imela nenavadno znamenje na levem licu. A dermatolog jo je poslal domov in ji rekel, da z njenim znamenjem na obrazu ni prav nič narobe. Kmalu se je izkazalo, da je bilo znamenje rakavo.
Nevaren rak, ki je v Evropi v porastu med mladimi
Kolorektalni rak ali rak debelega črevesa in danke je nekoč veljal za raka, ki prizadene le ljudi starejše od 50 let. A ta oblika raka je po novih podatkih nizozemskih raziskovalcev močno v porastu v Evropi tudi med mladimi - starimi od 20 do 39 let. Strokovnjaki so opozorili na vzroke, ki lahko pripeljejo do tega.
Raka so diagnozirali šele dve leti in pol kasneje ...
Elly Mayday je imela samo 25 let, ko so ji diagnozirali raka jajčnikov. To je bolezen, ki se običajno pojavlja pri ženskah, ki so še enkrat starejše, torej starejše od 50 let. In ker ni bolezen mladih žensk, so Elly raka diagnozirali šele dve leti in pol po tem, ko se je začela pritoževati zaradi prvih simptomov.
Ima kožnega raka, a se še kar sonči ...
Odvisnica od sončenja noče opustiti svoje razvade, čeprav so ji že diagnosticirali kožnega raka. Priznava celo, da ni bila presenečena, ko so ji postavili diagnozo.
Trumpova prehrana povečuje tveganje za raka debelega črevesa za 33 %
Uživanje preveč hitre prehrane in rdečega mesa, tako kot to počne ameriški predsednik Donald Trump, za tretjino povečuje tveganje za razvoj raka debelega črevesa.
Bolezen dlesni lahko povzroča enega najbolj smrtonosnih rakov
Huda bolezen dlesni bi lahko bila eden glavnih vzrokov za nekatere najbolj smrtonosne oblike raka, je pokazala zadnja študija strokovnjakov z Univerze Helsinki. Bakterija, povezana s paradontozo, bi lahko bila kriva tudi za raka na trebušni slinavki.
Bi pravočasno prepoznali možgansko kap?
Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Vsaki dve uri utrpi možgansko kap nov bolnik. Kot drugod v Evropi je bolezen tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in prvi vzrok invalidnosti. Posledice možganske kapi posamezniku in njegovim svojcem bistveno spremenijo kakovost življenja.
Bi prepoznali nevarno znamenje?
V Sloveniji vsako leto za melanomom zboli okoli 300 ljudi. Gre za najbolj nevarno obliko kožnega raka, ki ga je potrebno odkriti čim prej. Če ga odkrijemo zgodaj, je v kar 90 odstotkih ozdravljiv, če ga odkrijemo pozno, je lahko usoden. Preverite, kako ga odkriti pravočasno in kako se zaščititi pred njim.
Moški, pozor! To morate vedeti!
Moški za rakom zbolevajo pogosteje kot ženske. Zaradi raka tudi pogosteje umirajo in imajo kar 7 let krajšo življenjsko dobo kot nežnejši spol, so opozorili v vseslovenski akciji ozaveščanja o moških rakih imenovani Pravi moški. Vzrokov za to je več, a ključno je zavedanje, da lahko za svoje zdravje moški veliko storijo sami. Tu je nekaj ukrepov, s katerimi si lahko izboljšajo zdravje.
Preverite, kako se obvarovati pred možgansko kapjo
Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kakovost življenja, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja.
Kar dve tretjini Slovencev ima povišan holesterol. Ste med njimi?
Kar dve tretjini odraslih Slovencev ima povišan holesterol, ki velja za enega od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Za znižanje holesterola lahko marsikaj storimo sami z zdravim načinom življenja, poleg tega tudi z upoštevanjem navodil zdravnika.
