vabilo na presejalni program
Svetovni dan boja proti raku 2025 pod geslom 'združeni v edinstvenosti'
Po podatkih registra raka, ki deluje na onkološkem inštitutu, v Sloveniji vsako leto za rakom v povprečju zboli več kot 17.000 ljudi, so pred torkovim svetovnim dnem boja proti raku sporočili z inštituta in Državnega programa obvladovanja raka. V Sloveniji živi že več kot 130.000 ljudi, ki jim je bila kadarkoli v življenju postavljena diagnoza rak. V Sloveniji za rakom vsako leto v povprečju zboli več kot 17.000 oseb.
Program Svit je med nami že 15 let
Več kot 4100 odkritih rakov debelega črevesa in danke v 15 letih delovanja ter pri več kot 31.700 osebah odstranjene predrakave spremembe – to so ključni poudarki presejalnega Programa Svit, ki je v tem obdobju marsikateremu udeležencu rešil življenje.
Bolezen, za katero letno zboli več kot 1300 Slovenk in Slovencev
Rak danke in debelega črevesa se lahko razvije kjer koli v debelem črevesu ali danki, večinoma iz polipov, ki štrlijo iz črevesne stene ali stene danke. Številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Mnogo ljudi se bolezni zaradi neočitnih znakov v zgodnjih fazah sploh ne zaveda, zato je pomembno, da se odzovete na vabilo v Program Svit, ki ga prejmete po dopolnjenem 50. letu starosti. Gre za državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, za katerega je večina najbrž že slišala, težje pa si je predstavljati, kako deluje. Da vam ga nekoliko približamo, smo se povabili na obisk in si ogledali izjemno zanimiv vsakdan relativno majhne ekipe, ki pomaga reševati življenja.
''Raka debelega črevesa in danke v zgodnji fazi razvoja sami ne moremo prepoznati''
Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, Program Svit, je v Sloveniji prisoten že od leta 2009. Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke ter s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. Poglejmo si, zakaj so pomembni programi, kot je Svit, kakšni so simptomi raka debelega črevesa in danke ter kaj lahko naredimo za preventivo.
Kaj morate vedeti o mamografiji?
Odgovarja mag. Kristijana Hertl, dr. med., vodja Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA.
Tako lahko poskrbite zase
Besedno zvezo 'skrbeti za svojo rit' lahko razumemo na različne načine: najpogosteje z njo označujemo ljudi, ki delajo vse za to, da jim je udobno, da imajo ležerno življenje in jim nič ne manjka. A tudi v dobesednem smislu bi morale te besede večkrat švigati skozi naše misli, sploh glede na dejstvo, da je rak na debelem črevesu in danki peti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri nas. V tem smislu lahko za svojo zadnjo plat ustrezno poskrbimo samo z ustrezno preventivo, saj se bolezen dolgo razvija brez očitnih znakov. Na srečo imamo v Sloveniji odličen javnozdravstveni ukrep, ki je pripomogel k občutnemu padcu novih primerov raka debelega črevesa in danke.
Kaj poveča tveganje za drugega najhujšega raka?
Obsežna britanska študija je nedavno pokazala, da tudi uživanje rdečega in predelanega mesa v količinah, ki naj bi še veljale za zmerne, lahko poveča tveganje za raka na debelem črevesu in danki. Ta je pri nas na drugem mestu po smrtnosti, kažejo podatki Onkološkega inštituta, čeprav od leta 2009 deluje presejalni program Svit, ki ga lahko odkrije še v predrakavi fazi, torej še preden se razvije.
SVIT: Lani so odkrili 159 primerov raka debelega črevesa in danke
V okviru državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Svit) so lani odkrili 159 primerov raka debelega črevesa in danke, 1887 ljudi pa je imeli napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka.
Preprosto preprečite raka debelega črevesa
Z udeležbo v presejalnem programu Svit lahko s povsem preprostim testom, ki ga opravite doma, strokovnjaki kasneje odkrijejo že prve spremembe na debelem črevesu in tako pomagajo preprečiti raka, ki bi se lahko razvil iz njih. Prav zato je izjemno pomembno, da se odzovete povabilu na testiranje, ki ga prejmete na dom.
Odkrijte raka materničnega vratu pravočasno!
Umrljivost zaradi raka materničnega vratu se je v Sloveniji v zadnjih šestih letih pomembno zmanjšala. Če je v prvem desetletju za to obliko raka umrlo od 40 do 50 žensk, jih je v zadnjih letih od 30 do 40. Vendar pa se je mogoče tej obliki raka s presejalnimi testi popolnoma izogniti!
Slovenija po rezultatih zdravljenja raka na dnu evropske lestvice
Po podatkih evropske raziskave Eurocare je Slovenija po rezultatih zdravljenja raka na samem dnu lestvice, po stopnji umrljivosti pa v zgornji polovici.
