vrednote

Kako čustvena inteligenca oblikuje naše odnose in zakaj je pomembno, da se jo naučimo
Čustveni svet odraslih je pogosto veliko bolj zapleten, kot si priznamo. Čeprav se zdi, da bi morali po vseh življenjskih izkušnjah znati jasno prepoznati, izraziti in regulirati svoja čustva, se prav tu največkrat zatakne.

Glasovanje je odprto – otroci potrebujejo tvoj glas
V času, ko se duševne stiske otrok v Sloveniji poglabljajo, projekt Od Alje do Žana prinaša nekaj, kar smo kot družba nujno potrebovali: prostor, kjer so otroci slišani, videni in razumljeni. Ne skozi statistike, ne skozi poročila – ampak skozi njihove risbe, vrednote in zgodbe, ki jih nosijo v sebi.

Osnovnošolci v Predsedniški palači risali vrednote prihodnosti
Predsednica Nataša Pirc Musar je v Predsedniški palači sprejela mlade sodelujoče v projektu 'Od Alje do Žana', ki likovno prelivajo pomembne vrednote v svoja dela. Konec maja bodo izbrani zmagovalci te vseslovenske pobude.

Znate govoriti samo še v dvojini? Morda ste odvisni od odnosa
Večina se je že znašla v razmerju, ki že dolgo ni bilo več zdravo ali zadovoljujoče, a preprosto nismo uspeli zbrati poguma, da bi odšli.

Pogosto pozabljamo na vrednote, ki nas oblikujejo: projekt, ki želi to spremeniti
V včerajšnji oddaji Svet so predstavili pomembno pobudo in projekt, ki opozarja na dejstvo, da pogosto dajemo prednost ocenam, znanju in dosežkom, medtem ko zanemarjamo tiste temeljne vrednote, ki iz otrok oblikujejo odgovorne, empatične in samozavestne posameznike.

Likovni dnevi kot prostor vrednot, ne terapije
V zadnjih letih v šolah vse pogosteje opažamo nekaj zelo konkretnega: odnosi med otroki se zaostrujejo, občutek pripadnosti slabi, šolski prostor pa vse bolj zaznamujeta individualizem in tekmovalnost.

Veriga prijateljstva: medrazredna druženja na OŠ Milojke Štrukelj
V projektu Od Alje do Žana deset osnovnih šol po Sloveniji gradi čuječa in varna okolja za otroke. Vsaka šola prispeva svoj neprecenljiv del in danes vas vabimo na OŠ Milojke Štrukelj, kjer so z medrazrednimi druženji ustvarili pravo verigo topline, solidarnosti in veselja.

Psihologi razkrivajo miselni pristop, ki pomaga ohranjati pozitivnost
Po poročanju ScienceAlert nova raziskava kaže, da lahko določen način razmišljanja pomembno vpliva na to, kako dobro se ljudje spopadajo z izzivi in ohranjajo pozitivno naravnanost.

V Celju so otroci in odrasli skupaj 'zrasli' z novo jubilejno 10. Rastočo knjigo: Abeceda odličnosti – naša zvezda severnica
Muzej novejše zgodovine Celje je prejšnji teden zaživel kot pravi festival idej in čustev. Ob izdaji desete Rastoče knjige Osnovne šole Lava z naslovom Abeceda odličnosti – naša zvezda severnica so se učenci, učitelji, starši in gostje pogovarjali o tem, kako majhna dejanja empatije lahko spremenijo svet otrok.

Tanja Španić: Skrb zase ni sebičnost, ampak nujen del zdravja
Dr. Tanja Španić, izvršna direktorica Združenja Europa Donna Slovenija, poudarja, da resnična skrb zase vključuje počitek, gibanje, zdravo prehrano in čustveno ravnovesje, ne le medicinskih pregledov, ki pa so sicer enako pomembni. Poudarjena je pomembnost psihološke podpore in moč skupnosti za ženske, ki se soočajo z diagnozo raka dojk. Kampanja "Ne pozabi nase" pa navsezadnje poziva k postavljanju zdravja na prvo mesto. Vabljeni k branju intervjuja.

Paliativna medicina letos prvič del kurikuluma študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe so na Onkološkem inštitutu Ljubljana izpostavili pomen strokovnega izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih sodelavcev za kakovostno in dostopno paliativno oskrbo po vsej državi.

Projekt Od Alje do Žana je v tekočem letu prerasel v obsežnejše gibanje
Projekt Od Alje do Žana, osredotočen na psihosocialno pomoč otrokom, ne predstavlja le pobude fundacije Nataše Pirc Musar, Ustanove Alma, v partnerskem sodelovanju z Zvezo Anita Ogulin & ZPM ter Slovensko filantropijo, ampak se je že v pilotnem šolskem letu 2024/25 razvil v prepoznano pobudo za šole, kjer vsak otrok, ne glede na starost, najde svoj glas, varnost in sprejetost.

Slovenska razstava vrednot
Projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi je iniciativa, ki jo izvajajo Fundacija Nataše Pirc Musar – Ustanova Alma, Slovenska filantropija in Zveza Anita Ogulin & ZPM, pod strokovnim vodstvom dr. Anice Mikuš Kos.

Prepoznajte simptome, preden bo prepozno
V sodobni družbi, kjer nenehno hitimo in se od nas neprestano pričakuje veliko, je iskanje ravnovesja med poklicnimi obveznostmi, družinskim življenjem in skrbjo zase vse prej kot enostavno. Pogosto nas številne obveznosti povsem prevzamejo, kar lahko vodi v dolgotrajno utrujenost in izgorelost. Zato je ključno, da znamo postaviti meje in poiskati ravnovesje ter izboljšati kakovost življenja.

Komentiranje telesa lahko poveča tveganje za motnje hranjenja
Motnje hranjenja so nekaj, za kar vemo, da obstaja, a si velikokrat mislimo, da je to nekaj, kar se dogaja tam zunaj, določeni skupini ljudem, ne denimo naši prijateljici ali prijatelju. Resnica je, da motnje hranjenja niso vedno opazne na prvi pogled in prav mogoče je, da jih imajo ljudje v naši bližini, ne da bi vedeli.

Kako novoletne zaobljube vplivajo na naše duševno zdravje?
Začetek novega leta pogosto zaznamujejo novoletne zaobljube – odločitve, s katerimi želimo izboljšati svoje življenje. Od bolj zdravega življenjskega sloga do večje produktivnosti ali boljših odnosov so te zaobljube pogosto prežete z optimizmom in pričakovanji. A čeprav imajo lahko pozitiven vpliv, pogosto prinašajo tudi stres, občutke neuspeha in nepotreben pritisk.

Je čas, da se začnemo osredotočati na zdravje, ne (zgolj) na estetsko podobo svojega telesa?
V družbi, ki je prežeta z idealiziranimi podobami teles na družbenih omrežjih, v oglasih in medijih, se veliko ljudi osredotoča na svoj videz, ne pa na svoje zdravje. Težava pri tem je, da lahko takšno osredotočanje povzroči telesno in duševno škodo, medtem ko spregledamo najpomembnejši vidik svojega življenja – zdravje. Namesto nenehnega prizadevanja za 'popolno' telo je čas, da spremenimo perspektivo in damo prednost zdravju.

Zakaj privabljamo čustveno nedostopne osebe?
V ljubezenskih odnosih se včasih znajdemo v ponavljajočih se vzorcih, kjer se zdi, da privlačimo čustveno nedostopne osebe.

8 znakov, da imate zdrav odnos sami s sabo
Skrb za odnos s samim sabo je temelj srečnega in izpolnjenega življenja. Ko se naučimo spoštovati, sprejemati in podpirati sami sebe, lahko uspešneje premagujemo življenjske izzive ter gradimo boljše odnose z drugimi. Zdrav odnos s sabo ne pomeni popolnosti, temveč sposobnost, da se poslušamo in spoštujemo svoje potrebe ter čustva.

Kultura 'ghostanja': nekaj, kar čustveno zreli ljudje ne delajo
V zadnjih letih je pojmovanje 'ghostanja' postalo vse bolj pogosto, zlasti med najstniki in mladimi odraslimi. Ghostanje se nanaša na situacijo, ko nekdo preneha komunicirati brez kakršnega koli pojasnila ali obvestila, kar lahko povzroči zmedo, jezo in celo bolečino pri osebi, ki je bila ignorirana.

Kako do mirnega življenja?
Ljudje se soočamo z različnimi izzivi, od poklicnih zahtev do družinskih obveznosti, od financ do socialnih pritiskov. Vse to nas lahko odvrne od iskanja mirnega življenja, ki ga mnogi želijo doseči. A mirnost ni le odsotnost stresa, temveč način življenja, ki vključuje ravnotežje med telesom, umom in dušo.

Kako razumeti in obvladovati ljubosumje v prijateljskih odnosih?
Ljubosumje ni čustvo, ki se pojavi le v romantičnih odnosih – lahko se pokaže tudi v prijateljstvu. Ko opazimo, da se prijatelj druži z nekom drugim, ali ko se mu zgodi nekaj dobrega, je povsem naravno, da včasih začutimo ščepec ljubosumja. Pomembno pa je, da se naučimo ljubosumje prepoznati, razumeti in ga obvladati, saj lahko sicer začne škodovati prijateljstvu.

Ogroziti prijateljstvo zaradi simpatije ali ne?
Ljubiti prijatelja je zapletena situacija. Na eni strani je globoka povezanost, ki jo že imata, kar vam daje občutek, da bi lahko vajino prijateljstvo postalo nekaj več. Po drugi strani pa obstaja tveganje, da bi izpoved ljubezni preveč spremenila vajin odnos in ogrozila prijateljstvo, ki ti je zelo dragoceno. Vprašanje, ali narediti korak naprej ali obdržati prijateljstvo takšno, kot je, je težko – in prav je, da se mu posvetiš z nekaj premisleka.

Klara Lotrič: Želim si, da bi mi ta izkušnja prinesla še večje zaupanje vase in me opomnila, kako močna sem
Pravijo, da bolezen ne izbira ne na podlagi spola ne na podlagi starosti. Da je to res, je spoznala tudi mlada Klara Lotrič, grafična oblikovalka, ustvarjalka, ki so ji postavili diagnozo kostnega raka, osteosarkoma. Trenutno je v fazi zdravljenja, prejema kemoterapijo in čaka na operacijo. Ohranja neizmeren optimizem in voljo do življenja, hkrati pa poudarja tisto, kar naj bi bilo tako zelo samoumevno, a žal ni.

Znaki, da si pripravljen na resno zvezo
V svetu zmenkov in romantičnih odnosov pogosto slišimo, da je treba najti pravo osebo, a ob pravem času. Kljub temu pa je resnica, da se pravi čas za zvezo razlikuje od posameznika do posameznika. V današnji družbi, kjer hitre odločitve in pritiski na to, da se čim prej vstopi v odnos, postajajo vse pogostejši, je ključno, da ne hitimo in vsaj sami nad seboj ne izvajamo pritiska.

Zakaj je pomembno, da se že v mladosti začneš ukvarjati s športom?
Šport je več kot le fizična aktivnost. Za mlade posameznike predstavlja neprecenljivo izkušnjo, ki vpliva na celostno zdravje in razvoj. Začetek športne dejavnosti v mladosti prinaša številne koristi, ki vplivajo na telesno, čustveno in socialno dobrobit posameznika.

Na čem temelji tvoje samospoštovanje?
Vsak je že srečal koga, ki je na površju deloval neverjetno samozavestno, a se je zlomil ob najmanjši kritiki. Paradoks je enostavno pojasniti, če poznamo razliko med samopodobo in samospoštovanjem. Samopodoba ti pove, kako se vidiš; samospoštovanje ti pove, kako se vrednotiš oz. kakšno vrednost pripisuješ sebi.

To se zgodi našim možganom, ko smo zaljubljeni
Zaradi romantične ljubezni se lahko hkrati počutite varne in brez nadzora, podobno kot bi uživali droge. Ko se prvič zaljubiš, tvoji možgani sproščajo kemikalije in hormone, zaradi katerih čutiš tobogan čustev. Ti hormoni povzročajo tudi vedenjske spremembe. Morda boste spremenili svoje navade in preživljali več časa s partnerjem ali spremenili svoj slog, da bo bolj ustrezal partnerjevemu.

Med delom ugotovila, da ima vse več ljudi te težave
V svetu, kjer vladajo hitri tempo življenja, stres in sintetični izdelki, sta Ines Confidenti in Tilen Pahor izbrala drugačno pot. Zavestna odločitev, da zapustita udobje mesta in se podata na podeželje, kjer sta našla mir med sivkinimi polji, je odsev njunega prepričanja, da lepota prihaja iz narave. S to vizijo ustvarjata naravno kozmetiko, ki je veliko več kot to. Je odraz njunih vrednot, predanosti kakovosti in spoštovanja do okolja. Njuno zgodbo, ki bo predstavljena v nadaljevanju članka, lahko spremljate tudi v 9. sezoni oddaje Štartaj Slovenija, ki je že v polnem teku.

Slovenka je s svojo osupljivo preobrazbo navdih mnogim
Mateja je mati treh otrok, ki je kljub aktivnemu življenjskemu slogu in športnim aktivnostim po porodu ter težkih življenjskih preizkušnjah začela izgubljati stik s svojim telesom. Kilogrami so se kopičili, njena samozavest je padala, točka preloma pa je prišla, ko je tehtnica pokazala trimestno število. Kljub poskusom različnih diet so rezultati vedno izginili skupaj z voljo in energijo, saj so jo stroge omejitve izčrpale. In potem je Mateja spoznala Linea Snella terapevtko Lejlo, ki ji je spremenila življenje.

Kako se učinkovito spopasti s kronično utrujenostjo?
Sodobna delovna mesta, na katerih večino časa presedimo, našemu telesu ne delajo usluge. Potem je tu še stres, ki je postal stalni spremljevalec na vsakem koraku sodobnega vsakdana. Dolgoročna kombinacija obojega lahko vodi v kronično utrujenost - tako telesa, kot tudi duha. Seveda si tega nihče ne želi, a hkrati nam je povsem jasno, da službe pač ne moremo pustiti, pa tudi stresu se ponavadi ni mogoče izogniti. Kako si torej pomagati?

Spremembe, ki jih morate narediti v svojih 30-ih
Trideseta leta so pravi čas, da prevzamete nadzor nad svojim zdravjem in življenjem. To je tudi pravi čas, da sledite svojim sanjam in odkrijete, kakšne so vaše prioritete.

Veš, kako škodljivo je primerjanje?
Nekdo ima vedno več prijateljev, nekdo lepša oblačila. Vsekakor obstajajo posamezniki z boljšimi ocenami, na videz z boljšimi družinami ter takšni, ki jim zavidamo kaj drugega. Pa se zavedaš, kako zelo škodljivo se je primerjati s komerkoli?

Kako najti svojo 'skupino' prijateljev?
Srednja šola je pogosto čas, ko veliko najstnikov doživlja pomembne spremembe. To ni samo čas za šolske obveznosti, ampak tudi za iskanje ljudi, s katerimi se dobro počutiš in postanejo tvoji pravi prijatelji. Včasih pa ni vedno tako lahko najti svojo 'skupino' ljudi, s katerimi lahko deliš tako veselje kot skrbi.

Čustvena zloraba je najpogostejša v partnerskih razmerjih
Čustvena zloraba je način obvladovanja druge osebe z uporabo čustev, s katerimi tisti, ki zlorablja, kritizira, sramoti, obtožuje ali/in manipulira z drugo osebo. Na splošno je razmerje čustveno nasilno, kadar obstaja dosleden vzorec žaljivih besed in ustrahovalnega vedenja, ki človeku oslabijo samopodobo in spodkopavajo njegovo duševno zdravje.

Kaj storiti, če te prijatelji silijo v nekaj, česar si ne želiš?
Prijatelji so pomemben del našega življenja. Z njimi delimo smeh, veselje in včasih tudi skrbi. Vendar pa niso vsi prijatelji vedno tisti pravi. Če te prijatelji silijo v nekaj, kar ti ni všeč ali s čimer se ne strinjaš, je pomembno, da znaš postaviti meje in zaščititi svoje vrednote.

Kako postati priljubljen?
V najstniških letih je želja po priljubljenosti nekaj povsem običajnega. Vsi si želimo biti sprejeti, cenjeni in imeti veliko prijateljev. Toda pogosto se zgodi, da v prizadevanju za priljubljenost izgubimo tisto, kar nas dela unikatne – svojo avtentičnost. Zato je pomembno, da se vprašamo: ali je vredno priljubljenost postavljati pred lastno identiteto?

Kako lahko ugotoviš, kaj te veseli?
Če je katero obdobje, je obdobje najstništva tisto, v katerem odkrivamo, raziskujemo in rastemo kot osebe. Seveda se v tem obdobju soočamo s številnimi izzivi, pred nami so številne odločitve in odgovornosti, ostaja pa nam tudi najpomembnejše vprašanje – kaj me resnično veseli? Predstavljamo nekaj nasvetov, ki ti bodo morda pomagali pri slednjem vprašanju.

Kako se lahko sprijazniš, da ne moreš biti vsem všeč?
V mladosti si bolj kot kadarkoli prej in kasneje želimo zgolj in samo pripadati. Želimo biti všečni in sprejeti, popularnost pa jemljemo kot neko normalno normo, proti kateri vsi stremimo. Medtem ko je vse to popolnoma normalen del odraščanja, pa ti danes želimo prikazati še drugo plat, zakaj je morda dobro, da nisi vedno všečen in sprejet, ter navsezadnje, zakaj preprosto ne moremo biti vsem všeč.

Kaj je platonska ljubezen?
Kaj je platonska ljubezen, platonska sorodna duša? Kot si bomo pogledali, obstaja mnogo vrst medosebnih odnosov, med katere spada tudi platonska ljubezen.

Največji miti pop psihologije in znanost, ki se skriva za njimi
Kljub mnogim znanstvenim spoznanjem na področju psihologije smo v današnjem času še vedno obkroženi z miti, neresnicami in posploševanjem informacij. Koliko resnice se skriva v tem, da ljudje uporabljamo samo 10 odstotkov možganov? In ali je res, da nasmeh reši vse težave ter izboljša počutje? Se nasprotja res privlačijo? Veliko informacij še vedno temelji na starih prepričanjih, znanost pa na srečo z vsakim dnem znova odkriva zmote in resnice. Preverite 10 najbolj zanimivih.

Zato je idealizacija partnerskih odnosov škodljiva
Predstavljajte si, da vas človek vidi kot nadpovprečno bitje brez napak in vas kuje v zvezde ... Dokler vas ne spozna v celoti. Nihče od nas si ne želi takšnega razmerja, ker smo navsezadnje vsi samo ljudje z lepimi in manj lepimi lastnosti. Poglejmo si, zakaj vse je še idealizacija partnerskih odnosov škodljiva.

Ali je mogoče odpustiti prevaro?
Danes imamo sto in en način definiranja intimnopartnerskega odnosa. Nekateri prisegajo na tradicionalne vrednote, drugi na odprto zvezo, eni se intimnosti branijo bolj kot česar koli drugega, spet drugi pa vidijo odnos na povsem svoj način. A pri vseh različicah in odtenkih odnosov ostaja prepričanje, da je varanje še vedno varanje, ne glede na to, kako ga poimenujemo. Pa je res tako?

Kaj vpliva na to, kakšni partnerji nas privlačijo?
Kdaj, če ne v najstniških in mladih letih, je čas, za raziskovanje romantičnih nagnjenj. A tukaj pridemo do pomembnega vprašanja – kaj konkretno vpliva na to, kakšni partnerji nas privlačijo?

Raziskovanje lastne identitete: kdo sem in kam grem?
Najstniška leta so obdobje, ko se postavljajo temelji za vašo prihodnost. To je čas, ko se pogosto vprašate, kdo ste in kam želite iti v življenju. Raziskovanje lastne identitete postane ključnega pomena, saj vam pomaga razumeti sebe, svoje vrednote, interese in cilje.

10 načinov, kako sta povezana sreča in zdravje
Ste kdaj pomislili, kako je sreča odvisna od našega zdravja? Ko smo zdravi, le redko pomislimo na to, kaj imamo. Poglejmo si, kako in zakaj je naša sreča odvisna od zdravja, navsezadnje pa, kaj lahko naredimo, da eno z drugim izboljšamo!

Kako ohraniti pozitivno samopodobo v digitalni dobi?
V času družbenih omrežij, raznoraznih filtrov in v vsebini, ki je velikokrat nerealna, je ohranjanje pozitivne samopodobe postalo vse pomembnejše za naše duševno zdravje.

Zdrava meja med potrebo po pripadnosti in avtentičnostjo
Vsak od nas želi pripadati in biti sprejet. Vsi ljudje, prav vsi, smo socialna bitja, ki iščejo skupnost, povezanost in družbo, kjer smo sprejeti in razumljeni.

Lahko zveza s starejšim moškim uspe?
"Ali veš, da ima Kristina kar 15 let starejšega! Misliš, da jima lahko uspe?" "Ne verjamem, saj bi ji lahko bil 'fotr'." Takšni komentarji se pojavljajo skorajda vsakič, ko beseda nanese na večjo starostno razliko v partnerskem odnosu. A dejstvo je, da razmerje s starejšim oz. zrelejšim moškim ni nič manj uspešno, če oba partnerja delita podobne življenjske vrednote, sta složna v pričakovanjih, željah in načrtih za prihodnost.

'Ob prihajajoči smrti podporo potrebujejo tudi svojci umirajočega'
Zadnje obdobje življenja, ki s seboj prinaša umiranje in smrt, je tema, ki jo pogosto odrivamo na stran in še danes velja za precejšen tabu. A če bi se s takšnimi temami tekom življenja soočali sproti in šibkost dojemali in priznavali kot del življenja, bi bilo tudi umiranje lažje – naše in tisto, ki ga spremljamo. V Slovenskem društvu Hospic nudijo številne programe, ki uporabnikom brezplačno pomagajo v najbolj ranljivem obdobju življenja, med drugim pa delujejo tudi na področju spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu. O tem, kako dojemamo umiranje in kako si lahko pri tem pomagamo, smo govorili z Alenko Križnik, vodjo omenjenega programa v Slovenskem društvu Hospic.

'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.

Anita Ogulin: Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da kljub temu zmorem naprej
Anito Ogulin vsi poznamo kot predano humanitarko, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje in izjemno srčno osebo. Z njo sem se pogovarjala o njeni bitki z boleznijo, kako jo je bolezen spremenila, o njenem delu, vseh lepih in manj lepih zgodbah, ki jim je bila priča tekom svojega delovanja, kako gleda na postavljanje mej, predvsem pa kako bi lahko kot družba in posamezniki po njenem mnenju in tudi sicer lahko vsi po vrsti pripomogli k boljši družbi.

Znanost o sočutju: lahko dobrota in sočutje dejansko pozitivno vplivata na zdravje?
Prijaznost in sočutje se pogosto pojmujeta kot dobri sredstvi za blaženje stresa, poudarja pa se tudi njun pozitiven vpliv na medsebojne odnose in zdravje. Več znanstvenih študij je potrdilo blagodejne učinke sočutja, ki naj bi izboljšalo razpoloženje, povečalo altruistične občutke pri ljudeh in spodbujalo povezanost z drugimi.

Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.

To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?

Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?

Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.

Kako ne izgubiti identitete v partnerskem odnosu?
Izgubiti sebe v odnosu pogosto vključuje zanikanje svojih potreb, zanemarjanje hobijev in zanimanj, izgubljanje stika z bližnjimi in nenazadnje postavljanje partnerja na piedestal. Ta proces se lahko odvija dolgo časa, vse dokler ne spoznamo (ali nas na to opozorijo drugi), da nimamo več lastne identitete. Kako se temu izogniti?

Dr. Miran Križančič: Odločitev za estetsko operacijo ni kot odhod v supermarket
Estetske operacije že dolgo niso več tabu tema, saj se jih poslužujejo skoraj vse generacije, od mladih do tistih malo starejših, medtem ko obstaja veliko različnih razlogov, zakaj se ljudje odločajo zanje. O tem in o najpogostejših lepotnih operacijah pri nas, najnovejših trendih in postopkih smo se pogovarjali tudi s priznanim lepotnim kirurgom.

Življenje, ki ga živite, je odsev vašega odnosa do sebe
Če se ne cenite in s seboj ne delate lepo, zelo verjetno tudi vaša oklica z vami dela enako. Če se spoštujete, vas spoštujejo tudi drugi. Formula je preprosta, a kljub temu težka, saj je spremembe na sebi težko delati, če zanje nimamo močnega motiva.