vrste odnosov
Kakšen je vaš stil navezanosti?
Zakaj so nekateri ljudje hladni in odmaknjeni, tudi v bližnjih odnosih, drugi potrebujejo nenehno potrjevanje in podporo, spet tretji pa delujejo izjemno samozadostno?
Kako nas bo umetna inteligenca leta 2025 spremenila?
Inovacijski val umetne inteligence je mimo in strokovnjaki pripravljajo napovedi za prihodnje leto. Mnenja o tem, kaj je pred nami, so različna. Kako pa bo vplivala na naše duševno zdravje?
8 nasvetov, kako skrbeti za svoje spolno zdravje
Spolno zdravje je zelo pomemben del našega življenja in je povezan tudi z našim splošnim zdravjem in z njegovo kakovostjo. Pogosto ga ignoriramo zaradi občutka sramu in stigme, pa tudi zaradi pomanjkanja celovitih zdravstvenih storitev na tem področju. Kako poskrbeti, da ostanemo zdravi in uživamo v zdravi spolnosti?
Značilnosti ljudi, ki imajo zdravo spolnost
Spolnost je za večino ljudi pomemben del življenja, ima pa tudi veliko potencialnih koristi za naše zdravje. Zdravstvene koristi zdrave in redne spolnosti vključujejo izboljšano zdravje možganov, izboljšano delovanje imunskega sistema ter nižje stopnje stresa in srčno-žilnih bolezni.
Ali 'razstrupljevalne' diete sploh obstajajo?
V zadnjih letih so 'razstrupljevalne' diete postale izjemno priljubljene. Na trgu so različni programi in prehranski načrti, ki obljubljajo, da bodo odstranili toksine iz telesa, izboljšali prebavo, povečali energijo in spodbudili hujšanje. Slogan 'razstrupljanje' ali 'detoksikacija' se pogosto uporablja v promocijskih materialih, vendar se poraja vprašanje, ali te diete dejansko delujejo. Ali je 'razstrupljanje' le še en marketinški trik ali obstajajo znanstvene osnove za te trditve?
To lahko hormoni naredijo našemu telesu
Kaj so hormoni? Katere stvari v našem telesu so podvržene optimalnemu delovanju hormonov? Kaj hormoni delajo za nas, nam in našemu telesu? Predvsem pa, kako natančno delujejo ti kemični prenašalci sporočil?
Ali je mogoče odpustiti prevaro?
Danes imamo sto in en način definiranja intimnopartnerskega odnosa. Nekateri prisegajo na tradicionalne vrednote, drugi na odprto zvezo, eni se intimnosti branijo bolj kot česar koli drugega, spet drugi pa vidijo odnos na povsem svoj način. A pri vseh različicah in odtenkih odnosov ostaja prepričanje, da je varanje še vedno varanje, ne glede na to, kako ga poimenujemo. Pa je res tako?
Vrstniško nasilje ima dolgoročne in škodljive posledice na posameznike
Vrstniško nasilje, psihično, verbalno ali fizično, navsezadnje tudi ustrahovanje, ima dolgotrajne posledice za najstnike, vključno z depresijo, anksioznostjo in nizko stopnjo samozavesti.
Zakaj pride do stresa in kako ga obvladati?
Stres je naraven občutek nezmožnosti obvladovanja določenih zahtev in dogodkov. Vendar pa lahko stres postane kronično stanje, če oseba ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje.
Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.
Zakaj vam knjige za 'samopomoč' ne pomagajo?
"Teoretično vem čisto vse, prebral sem premnogo knjig, ki opisujejo moje stanje in naštevajo predloge, kako se izkopati iz brezna občutij, a se v mojem življenju še vedno nič ne spremeni," so besede številnih posameznikov, ki se odločijo težave reševati s pomočjo knjig za osebnostno rast in samozdravljenje. Kje torej nastane vrzel med tem, da smo pravzaprav specialisti v zavedanju svojih težav, nikakor pa ne moremo storiti koraka naprej in se osvoboditi tistega, kar nas zadržuje na mestu?
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
Mejna osebnostna motnja: Kako jo prepoznati in kako se zdravi?
Mejna osebnostna motnja se nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki ju doživlja, zdita primerna in upravičena, čeprav so ravno ti občutki in vedenje tisti, ki povzročajo težave v življenju bolnika.
Življenje, ki ga živite, je odsev vašega odnosa do sebe
Če se ne cenite in s seboj ne delate lepo, zelo verjetno tudi vaša oklica z vami dela enako. Če se spoštujete, vas spoštujejo tudi drugi. Formula je preprosta, a kljub temu težka, saj je spremembe na sebi težko delati, če zanje nimamo močnega motiva.
Kaj je ekoterapija in zakaj se vse bolj vračamo k njej?
Zdi se, da se vse bolj vračamo k naravi, ki postaja neke vrste protiutež stresnemu načinu življenja, vse več pa je tudi empiričnih dokazov o koristih ekoterapije. Preverite, zakaj je pomembno, da iščemo stik z naravo, kakšne ekoterapevtske pristope poznamo in kako izjemen učinek imajo na naše duševno zdravje.
Vse, kar niste vedeli o platonskih razmerjih
Obstaja veliko vrst medosebnih odnosov, med katerimi so tudi platonski – pogosto znani kot platonska razmerja ali platonske ljubezni. Sodobna opredelitev tovrstne ljubezni še vedno vsebuje nekaj Platonovih idej, kot je recimo ideja o odnosu, ki temelji na prijateljski ravni brez spolnega elementa.
Anksioznost v partnerstvu: dvomi, strahovi in pomisleki
Anksioznost v partnerskem odnosu se nanaša na moteče in vsiljive misli, ki nas vodijo do dvomov v partnerja in pogoste skrbi v zvezi v odnosom. Kaj pa če me vara? Mi morda laže? Kaj pa, če me namerava zapustiti? Tovrstna vprašanja so lahko izjemno obremenjujoča, sploh, če imamo občutek, da nad negativnimi mislimi nimamo več nadzora.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Znamo zgolj 'poslušati' ali zares slišimo človeka?
Biti poslušan ali biti zares slišan … Razlika na prvi pogled morda ni tako zelo očitna, a je v resnici precej velika.
Kaj storiti, ko razmerje ''nima več kemije''?
Normalno in naravno je, da se romantični odnosi začnejo s strastjo, sčasoma pa prehajajo in se razvijajo v toplino in stabilnost. Razlogov za to je več, od hormonov privlačnosti na začetku, do nagonskih in bioloških gnezditvenih navad. Prav nobena dolgoročna zveza ne ohranja (enake) začetne kemije, ki je prisotna na začetku, in to je popolnoma v redu.
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
''Vsak hrepeni po osrečujoči partnerski zvezi, kjer je slišan, razumljen, ljubljen, podprt s strani partnerja''
Kaj je tako imenovani izpopolnjen odnos? Kaj so zdravi obrambni mehanizmi in kateri so tisti, ki nam v partnerskih odnosih in tudi sicer škodijo? Kako se lahko rešimo spon lastnih obrambnih mehanizmov, ki največkrat izvirajo iz ranega otroštva, in zaživimo 'srečno' življenje? O tovrstni tematiki smo se pogovarjali s specialistko zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Kompulzivni rešitelji: nezadržna želja po pomoči drugim
Ste se kdaj vprašali, ali so lahko dobre namere in pomoč drugim škodljive? So, ko prestopimo mejo. Kompulzivni rešitelj oziroma pomočnik je lahko izjemno izčrpavajoča vloga, ki jo nekateri igrajo skozi vse življenje. Želeti pomagati drugim je zagotovo velikodušna lastnost, vendar lahko vodi tudi do ekstremnih vedenj.
Kaj je odprto partnersko razmerje?
Odprto partnersko razmerje, znano tudi kot neekskluzivna ljubezen, je intimna zveza, ki temelji na nemonogamnosti. Gre torej za odnos, v katerem obstaja med partnerjema primarno čustveno in intimno razmerje z možnostjo intimnih odnosov z drugimi. Takšna zveza pomeni imeti več romantičnih partnerjev hkrati, a z vednostjo in soglasjem vseh vpletenih.
Ste že slišali za 'naučeno nemoč'?
Pri naučeni nemoči gre za prepričanje, da ni nič v naših rokah, da svet obvladuje nas in ne mi njega in da ne moremo ničesar spremeniti, da bi nam bilo bolje. V tem primeru ponotranjimo vlogo žrtve in pasivnega opazovalca in se vedno znova sklicujemo na to, da »smo rojeni pod nesrečno zvezdo in da tako pač hoče usoda«. Naučena nemoč vpliva na duševno zdravje, odnose in številna druga področja življenja.
Vse, kar morate vedeti o bipolarni motnji
Bipolarna motnja je duševna bolezen, ki jo zaznamujejo skrajni premiki v razpoloženju. Simptomi lahko vključujejo zelo čustveno povišano razpoloženje, imenovano manija. Vključujejo lahko tudi epizode depresije. Bipolarna motnja je znana tudi kot bipolarna bolezen ali manična depresija.
