zanikanje
Kdaj postane pitje alkohola problematično?
Zasvojenost z alkoholom je zgolj ena od vrst odvisnosti, a je tudi ena od najhujših. Tako kot omamljanje z vsemi ostalimi substancami je tudi opijanje določen čas še 'zabavno', posebej, ko smo v družbi in na vrhuncu svoje socializacije, a ko enkrat nimamo več nadzora nad sabo, lahko postane odvisnost neobvladljiva.
Kam bežimo, ko se ustrašimo čustev?
Obrambni mehanizmi so del nas in zajemajo način delovanja. So nezdravi vzorci delovanja, h katerim se zatekamo, ko nismo sposobni sprejeti in/ali izraziti tistega, kar čutimo. Včasih in v določenih situacijah le-to ni mogoče, včasih pa si tega ne dovolimo sami.
Kako se lahko sprijazniš, da ne moreš biti vsem všeč?
V mladosti si bolj kot kadarkoli prej in kasneje želimo zgolj in samo pripadati. Želimo biti všečni in sprejeti, popularnost pa jemljemo kot neko normalno normo, proti kateri vsi stremimo. Medtem ko je vse to popolnoma normalen del odraščanja, pa ti danes želimo prikazati še drugo plat, zakaj je morda dobro, da nisi vedno všečen in sprejet, ter navsezadnje, zakaj preprosto ne moremo biti vsem všeč.
Največji miti pop psihologije in znanost, ki se skriva za njimi
Kljub mnogim znanstvenim spoznanjem na področju psihologije smo v današnjem času še vedno obkroženi z miti, neresnicami in posploševanjem informacij. Koliko resnice se skriva v tem, da ljudje uporabljamo samo 10 odstotkov možganov? In ali je res, da nasmeh reši vse težave ter izboljša počutje? Se nasprotja res privlačijo? Veliko informacij še vedno temelji na starih prepričanjih, znanost pa na srečo z vsakim dnem znova odkriva zmote in resnice. Preverite 10 najbolj zanimivih.
Zakaj ti ni treba biti tak/a kot ostali?
Prilagajanje v času najstništva velikokrat pomeni zanikanje lastne, še ne izoblikovane identitete.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
''Pomembno bo, da se bomo kot družba odzvali''
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo posledice naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, poznale šele po določenem času. V poplavah so ljudje izgubili svoje domove, celotno svoje imetje in marsikaj drugega. Ljudje morda poznamo samo številke prizadetih, a v resnici gre za osebne zgodbe ljudi, teh pa ni malo. Med temi so tudi tisti najranljivejši – otroci in mladostniki. Kako naravne katastrofe, natančneje poplave, vplivajo in bodo vplivale na njih, smo se pogovarjali z Aleksandrom Koroša, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kise je vzpostavil v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, deluje pa v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
'V procesu žalovanja ni pravil, ne obstaja prav in narobe'
Ko se v življenju soočimo z izgubo, se naš čustveni svet sesuje. Podobno, kot da bi se zgodil potres, pravi Tamara Zemlič Radović, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic. Z njo smo govorili o tem, kako žalovati, zakaj smo pogosto v stiski in zadregi, ko smo izpostavljeni z drugimi žalujočimi in kako pomembno je redno predelovanje vseh izgub in kako pomembno je, kaj vse s seboj prinašamo iz otroštva.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar. Kako si pomagati?
Prehodi iz različnih življenjskih obdobij so pogosto povezani z določeno mero krize in nič drugače ni na prehodu v upokojitev. Čeprav jo marsikdo nestrpno pričakuje in morda celo leta dela načrte za obdobje, ko bo imel končno več časa zase, pa obstaja verjetnost, da se ob tem pomembnem prehodu pojavi določena psihološka kriza. Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar, ne glede na starost, spol in poklic.
Kako ne izgubiti identitete v partnerskem odnosu?
Izgubiti sebe v odnosu pogosto vključuje zanikanje svojih potreb, zanemarjanje hobijev in zanimanj, izgubljanje stika z bližnjimi in nenazadnje postavljanje partnerja na piedestal. Ta proces se lahko odvija dolgo časa, vse dokler ne spoznamo (ali nas na to opozorijo drugi), da nimamo več lastne identitete. Kako se temu izogniti?
Zakaj pri depresiji pozitivno razmišljanje ne pomaga?
O depresiji je veliko govora, saj gre za eno najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa. A kljub ozaveščanju so predstave o tej motnji včasih še vedno napačne, kar lahko posledično vodi tudi v zanikanje težav in pozno iskanje pomoči. V nadaljevanju so izpostavljene ključne informacije, ki jih je pomembno poznati.
7 konkretnih načinov, kako lahko pomirite svoj um in telo v času stiske
Vsi vemo, kako je, ko se pojavijo sprva vznemirljive, rahlo neprijetne misli in občutki, zelo kmalu pa lahko, če se jim prepustimo, pademo v globok vodnjak strahu in občutek preobremenjenosti. V takšnih situacijah lahko zelo kmalu začnemo verjeti, da nad svojimi občutki in čustvi nimamo nadzora.
Jaka Križanič: '' Ne sprijaznite se s povprečjem. Ne iščite izgovorov za neuspeh. Dovolite si poizkusiti več.''
Pri poškodbah našega telesa in nadaljnjih rehabilitacijah, takšnih in drugačnih, je vse odvisno od tega, kako hude so same poškodbe, kako naše telo odreagira na rehabilitacijo in potek zdravljenja, kot pri vsem drugem v življenju pa je tudi pri tem izjemno pomembna psihična moč.
Anksioznost v partnerstvu: dvomi, strahovi in pomisleki
Anksioznost v partnerskem odnosu se nanaša na moteče in vsiljive misli, ki nas vodijo do dvomov v partnerja in pogoste skrbi v zvezi v odnosom. Kaj pa če me vara? Mi morda laže? Kaj pa, če me namerava zapustiti? Tovrstna vprašanja so lahko izjemno obremenjujoča, sploh, če imamo občutek, da nad negativnimi mislimi nimamo več nadzora.
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?
Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.
Žalovanje je fluiden proces, ki ga vsak doživlja drugače
Žalovanje je nekaj univerzalnega. Na določeni točki življenja se vsak sreča z žalostjo, bodisi je ta povezana z izgubo ljubljene osebe, ljubljenčka, s koncem partnerskega razmerja, izgubo službe, sprejemanjem diagnoze ali katerokoli drugo spremembo, ki poseže v nas in nam spremeni življenje.
Kako preboleti boleč partnerski razhod?
Verjetno ni osebe, ki ne bi imela za seboj razhoda s partnerjem. Zaključek nekega poglavja v življenju ni nikoli enostaven, saj je vedno povezan tudi s težjimi čutenji. Žalost, strah, jeza, negotovost – pojavi se vrtiljak čustev, ki spodnese tla pod nogami, v srcu pa zaneti dvom, ali smo sposobni preboleti in biti še kdaj srečni.
8 najpogostejših obrambnih mehanizmov
Humor, zanikanje, regresija in projekcija je le nekaj obrambnih mehanizmov, ki nam pomagajo pri soočanju z neprijetnimi dogodki, mislimi in čutenji. Ideja obrambnih mehanizmov izhaja iz psihoanalitične teorije, ki osebnost vidi kot interakcijo med tremi komponentami: id, ego in superego. Obrambni mehanizmi so sicer naraven del psihološkega razvoja, njihovo poznavanje pa nam pomaga razumeti lastno vedenje in vedenje drugih. Preverite, zakaj nekateri vsako situacijo obrnejo na smeh in zakaj drugi zanikajo obstoječe stanje.
Kaj je sindrom gospe Bovary?
Ljubitelji književnosti gotovo poznajo roman Gustava Flauberta z naslovom Gospa Bovary. V njem opisuje depresivno glavno junakinjo Emmo, ki kljub zakonu neustavljivo hrepeni po romantični ljubezni in se izgublja v nerealnem dojemanju sveta. Iz tega izhaja tudi izraz bovarizem, za katerega so značilni trajno nezadovoljstvo, zanikanje resničnosti in izgubljanje v vzporednih svetovih.
Kaj je anoreksija nervoza?
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilna obsesija s telesno težo in zaužito hrano. Zaradi velikega strahu pred pridobivanjem teže si oseba zavestno omeji uživanje zadostnih količin hrane in postane čezmerno aktivna. Pri hujšanju si lahko pomaga tudi z odvajali in diuretiki.
Problem današnje družbe je tudi zasvojenost s seksualnostjo
Zasvojenost, taka in drugačna, lahko postane neobvladljiva in dirigira posameznikovo življenje. Peter Topić, psihoterapevt: »Virtualni seks, razne aplikacije za seksualne stike in internetna pornografija – vse to so fenomeni, ki jih v preteklosti nismo poznali in so precej dostopnejši ter zelo intenzivno vplivajo na nas in našo spolnost.«
5 obdobij v partnerskem odnosu
Čeprav je vsak partnerski odnos unikaten, vedno obsega 5 ključnih obdobij oz. stopenj. Spajanje, dvom in zanikanje, razočaranje, odločitev in iskrena ljubezen so stopnje, ki se odvijajo ciklično in ne linearno. Velikokrat zmotno mislimo, da vsi romantični odnosi napredujejo od uvodnega spoznavanja, do vrtoglave zaljubljenosti, majhnih in večjih preizkušenj ter na koncu do blaženega stanja, ki obljublja večno srečo in ljubezen. A gre za utopično predstavo, ki nima veliko povezave z resničnim življenjem.
Smo se pripravljeni soočiti z lastno minljivostjo?
Kakšen odnos imamo kot družba do umiranja, zakaj se bojimo staranja? Zakaj smrt odrivamo na stran, kot da ne bi bila del življenja in ne zgolj nasprotje le tega? Z lastnim umiranjem, predvsem pa s smrtjo bližnjega se je težko, včasih skoraj skrajno nemogoče sprijazniti, a kot pravijo v Slovenskem društvu hospic, je tudi smrt naravni element živega.
Kako v svojem življenju prepoznati toksične ljudi?
Če se ozremo čez ramo in pogledamo v preteklost, lahko ugotovimo, da skozi različna življenjska obdobja ljudje k nam prihajajo in odhajajo. Le redki so tisti, ki nas spremljajo skozi vse življenje in so z nami v dobrem in slabem.
4 miti o stresu, ki so napačni in škodljivi
Ljudje imamo veliko napačnih predpostavk o stresu – od tega, kako pogost je, do tega, kako nevaren je dejansko lahko.
Kako postati boljša različica sebe
Želja po osebnostni rasti in spremembah je pri ljudeh nekaj običajnega. Sramežljivi ljudje si želijo biti bolj odprti in zgovorni. Temperamentni posamezniki, si želijo, da bi se lažje obvladovali v pretirano čustvenih situacijah. Vsak človek na določeni točki življenja ugotovi, da obstajajo določeni vidiki osebnosti, ki si jih morda želi spremeniti. A mnogi strokovnjaki se strinjajo, da je uresničitev trajnih osebnostnih sprememb lahko zelo težavna. Kako se sploh lahko spreminjamo? Strokovnjaki menijo, da je najpomembnejša sprememba vedenjskih vzorcev, navad in prepričanj.
Za ljubezen je vedno pravi čas. Kaj pa za ločitev?
Ljudje se poročajo, večinoma, zaradi ljubezni in zaljubljenosti. V trenutku, ko se par odloči za skupno prihodnost, verjame, da bo srečen. Imata skupne cilje, sanje, želje in interese. Ker pa samo življenje pred njiju postavi mnoge preizkušnje, finančno obremenjenost, otroke, bolezen ... se na koncu lahko zgodi, da se kljub vsemu, za kar sta menila, da jima je skupnega, začneta odtujevati drug od drugega. Zato morda le ni presenetljivo dejstvo, da se večina ločitev zgodi v zrelih letih, ko se sicer pričakuje, da se bo za zakonca začelo najlepše obdobje v dvoje in skrb drug za drugega. O tej temi smo se pogovarjali z geštalt izkustveno družinsko terapevtko in psihoterapevtko Tino Korošec.
