zdravje slovencev
Nevarna past vsakdana: uničuje vaše zdravje, ne da bi opazili
Da je kakovosten spanec temelj našega zdravja in dobrega počutja, danes vemo že vsi. Vendar se mnogi ljudje kljub temu vsakodnevno soočajo s težavami pri spanju. Raziskave kažejo, da pomanjkanje spanja ne vpliva le na našo energijo in razpoloženje, temveč ima lahko tudi resne dolgoročne posledice za telesno in duševno zdravje. V nadaljevanju bomo raziskali, kako si lahko pomagamo do boljšega spanca in kaj se zgodi, ko nam ga primanjkuje.
Prvi slovenski recept za gibanje: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije predstavilo pobudo za bolj zdrav življenjski slog
V Sloveniji se vse več ljudi sooča s posledicami telesne neaktivnosti, ki pomembno prispeva k razvoju kroničnih bolezni, zmanjšanju telesne in duševne odpornosti ter slabši kakovosti življenja.
Napitek, s katerim si lahko pomagate 'očistiti' zamašene žile
Kako lahko poskrbimo za zdravo ožilje, navsezadnje žile? Pomagamo si v prvi vrsti lahko seveda z zdravimi navadami, lahko pa poskusimo tudi z naslednjim napitkom.
Kdaj so glavoboli lahko nevarni?
Za različnimi oblikami glavobolov v Evropi vsake toliko časa trpi najmanj 65 milijonov ljudi, številka pa se vsako leto veča. A vzroki za glavobol so najrazličnejši. Preverite, kateri so najpogostejši in kdaj je treba takoj k zdravniku.
Lahko debelost vpliva na možgane?
Raziskovalci Univerzitetnega kliničnega centra Leiden na Nizozemskem so pregledali z magnetno resonanco narejene slike možganov kar 12 tisoč ljudi. Ugotovili so povezavo med debelostjo in večjim tveganjem za pojav sprememb v možganih, poročajo na strani Združenja radiologov Severne Amerike. Ni pa še jasno, kaj točno te spremembe povzroča ter kaj za posameznika pomenijo.
Bolezen, za katero letno zboli več kot 1300 Slovenk in Slovencev
Rak danke in debelega črevesa se lahko razvije kjer koli v debelem črevesu ali danki, večinoma iz polipov, ki štrlijo iz črevesne stene ali stene danke. Številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Mnogo ljudi se bolezni zaradi neočitnih znakov v zgodnjih fazah sploh ne zaveda, zato je pomembno, da se odzovete na vabilo v Program Svit, ki ga prejmete po dopolnjenem 50. letu starosti. Gre za državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, za katerega je večina najbrž že slišala, težje pa si je predstavljati, kako deluje. Da vam ga nekoliko približamo, smo se povabili na obisk in si ogledali izjemno zanimiv vsakdan relativno majhne ekipe, ki pomaga reševati življenja.
'Samo eno živilo ne more okrepiti imunskega sistema'
V teh dneh veliko poslušamo o tem, kako pomembno je okrepiti svoj imunski sistem, da bomo lažje kljubovali virusom in bakterijam, ki so s hladnejšimi dnevi začeli intenzivneje razsajati med nami. Še prej se je pametno podučiti o tem, kako imunski sistem sploh deluje in na kakšen način lahko vplivamo na njegovo delovanje, zato smo na pogovor povabili prehransko terapevtko Simono Fabjan, ki nam je pojasnila vlogo prehrane pri delovanju imunskega sistema ter podala nekaj praktičnih nasvetov za boljše splošno zdravje.
Bolečine pri hoji v gore? Preverite, kako lahko rešite težavo
Športno rekreativne dejavnosti predstavljajo pomemben vidik človekovega življenja in imajo pozitiven vpliv tako na fizično kot psihično zdravje. Med najpogostejše prostočasne aktivnosti Slovencev sodi hoja, pohodništvo in tek.
Stroka izdala priporočila za varnost pri čiščenju po poplavah
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Inšpektorat Republike Slovenije za delo so izdali priporočila in ključne točke za zaščito in varnost pri čiščenju po poplavah. Ker je bilo v zadnjih dneh zabeleženih že nekaj nesreč pri odpravljanju posledic poplav, so priporočila toliko bolj pomembna s preventivnega vidika preprečevanja poškodb. Zaščitite sebe in druge!
Nevarno stanje, s katerim se spopada vedno več Slovencev
Sladkorni bolniki imajo v krvi previsoko koncentracijo glukoze, zato jo morajo ves čas spremljati in uravnavati. To je bolezen, na katero ne morejo kar tako pozabiti, saj nanjo pomislijo večkrat na dan, vse življenje. Mnogim to predstavlja veliko breme, a obstajajo načini, ki lahko olajšajo bolnikov vsakdan.
Dr. Živa Lavriša: Pomemben izziv sodobnega načina prehranjevanja je tudi dejstvo, da vedno manj hrane pripravljamo sami
Kje so največji izzivi pri sodobni prehrani poleg, seveda, pomanjkanja časa? Kako se prehranjujemo Slovenci, je štetje kalorij pametno, kaj je res in kaj ni o razstrupljanju telesa in o smernicah zdrave prehrane sem se pogovarjala z dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živ. tehnol., iz raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje z Inštituta za nutricionistiko.
Napaka, ki jo delamo vsi, pa se tega sploh ne zavedamo
Naši predniki so na svoje jedilnike umeščali predvsem sestavine, ki so bile aktualne v določeni sezoni in so zrasle doma ali v bližnji okolici. Razširjeno in uveljavljeno je bilo blagovno izmenjevanje, ki je zagotavljalo preskrbo in raznolikost na krožnikih. Danes, desetletja kasneje, je lokalna hrana ponovno v središču pozornosti. A tokrat ne le zaradi enostavnega zagotavljanja preskrbe, temveč tudi zaradi zagotavljanja kakovosti, ki postaja vse pomembnejši kriterij zdrave prehrane.
Je mleko res zdravo?
Mleko je eno izmed tistih živil, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj. Uživati ga je priporočljivo kot del pestre in uravnotežene prehrane, saj je dober vir kalcija in vitamina D, pri izbiri pa velja prisegati na kakovostno mleko in mlečne izdelke iz slovenskih kmetij. Ob tem ne gre zanemariti niti izvora mleka, saj so med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom kar precejšnje razlike. Jih poznate?
Veste, kje so najdaljše čakalne dobe?
Že tako sorazmerno dolge čakalne dobe v slovenskem zdravstvu so se zaradi epidemije covida-19 v zadnjih dveh letih še dodatno podaljšale. Na določene posege je potrebno čakati tudi več let, nesprejemljivo dolge so tudi čakalne vrste na prvi pregled. Strokovnjaki se strinjajo, da je situacija zaskrbljujoča, a premikov na bolje žal (še) ni na vidiku. Prav zato je pametno razmisliti o dodatnih možnostih, ki nam lahko zagotovijo hitrejši dostop do zdravnika in ustrezno medicinsko obravnavo.
Nevarno stanje, s katerim se spopada več kot 60 odstotkov Slovencev
Srčno-žilne bolezni so tako v razvitem delu sveta kot tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Dejavnikov tveganja je več, med najpogostejšimi pa je zagotovo povišan holesterol v krvi. Na srečo lahko že z manjšimi spremembami življenjskega sloga veliko pripomoremo k zmanjšanju tveganja za omenjene bolezni ter posledično boljši kakovosti življenja. Kako?
S tem se pozimi sooča kar 80 odstotkov Slovencev
Z vdorom hladnejšega zraka so se še dodatno razplamtele že tako pogoste akutne okužbe dihal, zato je zelo pomembno, da pravočasno poskrbimo za svoj imunski sistem. Okrepimo ga lahko na več načinov, tudi z zdravo in uravnoteženo prehrano, s katero organizem dobi ustrezne količine vseh potrebnih hranil. Izjema je vitamin D, ki ga telo v največji meri proizvaja ob izpostavljanju sončni svetlobi. Ker je te v zimskih mesecih zelo malo, je sončni vitamin potrebno ustrezno nadomeščati. Preverite, kako!
Vitamin D in Slovenci - številke so šokantne
Večina ljudi se zdaj že zaveda, kako pomemben je vitamin D. Naše telo ga tvori, ko je koža izpostavljena sončnim žarkom, zato ga imenujemo tudi “sončni vitamin”. Spomladi in poleti zadostuje 15-20 minut uživanja na opoldanskem soncu na dan. Kaj pa jeseni in pozimi?
Čim prej poskrbite za svoj imunski sistem. Okrepite ga z vitaminom D!
Začelo se je obdobje akutnih okužb dihal, zato je zelo pomembno, da pravočasno poskrbite za svoj imunski sistem. Dokazano je, da vitamin D vpliva tako na prirojeno kot na pridobljeno imunost. Pomembno pa je, da v množici izdelkov izberete tistega, ki mu zaupate, ki je kakovosten, varen in učinkovit.
Za pravi odgovor vprašajte znanost
Po tednu evropskega javnega zdravja, ki je bil namenjen tudi krepitvi zaupanja v zdravstvo, se pri nas začenja ozaveščevalna kampanja Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika. Strokovnjaki s področja zdravstva bodo v sklopu kampanje ljudem, ki danes zaradi preobilja informacij že težko ločijo med miti in resnicami, dali preverjene odgovore na njihova vprašanja, obenem pa jih bodo spodbudili k temu, da kritično presojajo informacije, ki jih dobivajo iz nepreverjenih virov ali slišijo od drugih.
Kaj se zgodi, če ne spimo dovolj?
Kot je v oddaji Nasmeh zdravju povedala dr. Leja Grošelj, kar ena tretjina Slovencev spi premalo. Toda tako kot baterija v telefonu dandanes potrebuje vsakodnevno polnjenje, tudi naše telo za normalno funkcioniranje potrebuje dovolj spanca.
Z zdravimi jetri tudi do energije, lepše polti in manj kilogramov
Spomladansko-poletni čas je kot nalašč za razstrupljanje, še posebej, če vam primanjkuje energije, imate težave z odvečnimi kilogrami, napihnjenostjo, kožo in se na sploh počutite slabo. Zakaj ne bi letos v poletje raje vstopili lahkotno in samozavestno? Razstrupite se.
Oddaja Nasmeh zdravju prvič že to soboto ob 17.55 na POP TV
Oddaja Nasmeh zdravju, ki prihaja na velike zaslone prvič že to soboto ob 17.55, se bo dotikala najrazličnejših tem o zdravju, prostem času, zdravem načinu življenja, mitih in resnicah ter vseh tematikah, ki jih najdete na Vizita.si.
Na POP TV prihaja nova oddaja Nasmeh zdravju
Oddaja Nasmeh zdravju, ki prihaja na velike zaslone 27. marca ob 17:55, se bo dotikala najrazličnejših tem o zdravju, prostem času, zdravemu načinu življenja, mitih in resnicah ter vseh tematikah, ki jih najdete na Vizita.si.
Svetovni dan raka 2021: Ob epidemiji covida-19 ne pozabimo na epidemijo raka
Ob svetovnem dnevu raka Onkološki inštitut Ljubljana (OI) opozarja, da tudi med epidemijo covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka – rak je namreč danes eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe.
Poskrbite, da boste imeli dovolj tega vitamina
Pred nami je obdobje številnih obolenj, za katere so glavni krivci mikrobi, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni. V zadnjem času pa je še posebej naraslo zanimanje za prav določen vitamin, ki naj bi dokazano pomagal pri virusnih okužbah, med drugim pri bolezni covid-19.
Z njim se okuži kar 50 % Slovencev
Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Vsaj 50 % ljudi, ki so spolno aktivni, se bo enkrat v življenju okužilo s HPV-virusi. Okužba je vseeno najpogostejša pri adolescentih in mlajših odraslih, pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Motnje v prehrani pri ženskah v 40 letih vse pogostejše
Skupina ljudi, ki jih ponavadi pri raziskavah pogosto zanemarijo v zvezi s prehranskimi motnjami, so odrasle osebe srednjih let. Pod to definicijo ponavadi mislimo ljudi, stare okoli štiri desetletja.
Epidemija Covid-19 pomembno vpliva na prehranjevalne navade Slovencev
V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev. V okviru mednarodne raziskave Food-Covid19 je Inštitut za nutricionistiko konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom.
Veste, kaj se zgodi med možgansko kapjo?
V Sloveniji je možganska kap na tretjem mestu glede na vzrok smrti. Zaradi staranja prebivalstva se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsako leto podvoji. Okoli 4400 Slovencev se vsako leto spopade z možgansko kapjo, okoli 2100 jih umre. A kaj se v resnici zgodi, ko se pripeti možganska kap?
Ali lahko člani posadke tovornih ladij iz Kitajske prinesejo koronavirus?
Koronavirus, ki je izbruhnil v Vuhanu na Kitajskem, se širi hitro, saj lahko prehaja s človeka na človeka. Med simptomi, ki se pojavijo ob okužbi so slabo počutje, utrujenost, nahod, vročina, kašelj in pri težjih oblikah občutek pomanjkanja zraka. Iz poročanja Kitajske pa lahko sklepamo, da poteka v lažji obliki pri približno 80 % okuženih. Težji potek naj bi imelo približno 20 % zbolelih.
