zdravstvena diagnostika
Demenca: manj znani zgodnji znaki, ki jih večina ljudi spregleda
Poglobljena analiza opozarja na pomen fizičnih simptomov demence, kot so motnje ravnotežja in koordinacije. Odkrivanje teh, pogosto spregledanih kazalnikov, ki presegajo kognitivne simptome, je bistveno za celovito razumevanje in zgodnjo diagnostiko.
Šest simptomov, ki jih morajo ljudje po 50. letu nujno preveriti
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko nekateri simptomi po 50. letu nakazujejo resne bolezni, zato jih ne smete prezreti.
Vsa živa bitja naj bi oddajala komaj zaznaven sij, ki ob smrti izgine
Po navedbah raziskave bi lahko vsa živa bitja, tudi ljudje, oddajala izjemno šibko vidno svetlobo, ki ob smrti popolnoma izgine. Gre za pojav t. i. biokemijskih fotonov, ki so tako šibki, da jih s prostim očesom ne zaznamo, a bi lahko predstavljali pomemben pokazatelj stanja celic in njihovega odziva na stres.
Tinitus ga je mučil dve leti, preden je izvedel, da gre za skriti znak možganskega tumorja
Tinitus je za mnoge nadležna, a pogosto nenevarna težava. Za 59-letnega Darrena Harrisa iz Devona pa se je izkazal za prvi znak resnega zdravstvenega stanja, ki mu je spremenilo življenje.
Razjede v ustih: Kdaj obiskati zdravnika in kako si pomagati
Aftozne razjede v ustni votlini so pogost pojav. Pomembna je diferencialna diagnostika in prepoznavanje patoloških indikatorjev, kot sta persistenca ali ponovitev razjed, ki narekujeta posvetovanje s strokovnjakom. Samozdravljenje in higiena imata podporno vlogo pri obvladovanju.
Slaba prekrvavitev: znaki, ki jih ne smete prezreti
Kri je življenjska sila našega telesa. Preko krvnega obtoka prenaša kisik, hranila in hormone do vseh organov in celic. Ko je pretok krvi oviran, telo hitro začne pošiljati signale – a ti so pogosto tihi, subtilni in zlahka spregledani. Slaba prekrvavitev ni le neprijetna težava, temveč lahko vodi v resna zdravstvena stanja, če je ne odkrijemo pravočasno.
Marija Lucija Antolič: Kronične bolezni so postale epidemija'
Večina bolezni, ki skrajšujejo življenje in zmanjšujejo njegovo kakovost, se ne pojavi nenadoma, temveč se razvijajo desetletja v ozadju, ne da bi jih pravočasno opazili. Srčno-žilne bolezni, presnovne motnje, rak in demenca so pogosto posledica dolgoročnih življenjskih navad, na katere bi lahko vplivali že veliko prej. Kljub številnim znanstvenim dokazom o pomenu preventive še vedno čakamo na prvi alarm, preden se odločimo za spremembe. Zakaj je preventiva tako pogosto spregledana in kako lahko spremenimo ta miselni vzorec? Pogovarjala sem se z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki v in pri svojem delu glavni poudarek daje dolgoživosti in preventivi, ki je ključnega pomena.
Bo umetna inteligenca prišla tudi v zdravstvo?
Ste vedeli, da se je koncept umetne inteligence rodil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila prva aplikacija za zdravstveno varstvo razvita na Univerzi Stanford leta 1972? Ni torej nekaj popolnoma novega, kot radi verjamemo. Vsekakor pa dobiva nove razsežnosti, ki se jih verjetno še ne zavedamo. Je torej na mestu vprašanje, če in kdaj bo prišla tudi v zdravstvo? Je že prisotna? Kaj bo s seboj prinesla in najpomembnejše, kaj si od nje lahko obetamo?
Težave pri študiju
Spoštovani, imam nekoliko čuden problem. Že dolgo študiram, sem pri koncu, ampak se mi zelo vleče. Ocene imam nadpovprečno do zelo dobre, vendar vse skupaj traja in traja. Tu in tam opravljam kakšna ...
'Tudi zdravniki smo potencialni pacienti!'
Za letošnjega POPovega zdravnika leta ste bralci izbrali infektologa, mag. Branka Šibanca! Ob tej priložnosti smo z njim naredili intervju in izvedeli marsikaj zanimivega, tako o njem kakor tudi o njegovem delu.
