znanost

Preprosta strategija za uravnavanje telesne teže brez strogih diet
Poletje pogosto predstavlja idealno priložnost za spremembe življenjskega sloga. Dnevi so daljši, gibanje na prostem je dostopnejše, občutek svežine in lahkotnosti pa se zdi dosegljivejši kot kadarkoli prej.

Prehrana, življenjski slog in rak: kaj pravi znanost in zakaj so novi nikotinski izdelki posebej nevarni
Kako zelo lahko sami vplivamo na tveganje za nastanek raka? Čeprav se pogosto zdi, da je bolezen predvsem stvar genetike, strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjajo, da ima življenjski slog veliko večjo vlogo, kot si večina predstavlja.

Kaj pomeni, če se prebujate med 3. in 5. uro zjutraj?
Izboljšajte jutranje prebujanje! Razumevanje fenomena zgodnjega jutranjega prebujanja, pogoste motnje cirkadianega ritma, odkriva ključne biološke, okoljske in psihofiziološke dejavnike.

Samo sedem dni meditacije lahko močno vpliva na vaše možgane
Ideja, da meditacija vpliva na možgane, ni nova. Novo pa je to, kako hitro se te spremembe lahko zgodijo.

Zakaj tako paše, ko 'pokamo' vrat in členke, in kdaj je to nevarno
The Conversation je v svojem članku odprl zanimivo vprašanje, ki ga ima skoraj vsak: zakaj je tako prijetno, ko nam 'poka' v vratu, hrbtu ali prstih, in ali si s tem lahko škodimo?

Šokantna resnica o vejpanju: zakaj mladi plačujejo najvišjo ceno
Vejpanje je v zadnjih letih postal trend, še posebej med mladimi in med tistimi, ki želijo opustiti klasične cigarete. A čeprav se e-cigarete pogosto predstavljajo kot 'blažja' alternativa, je resnica precej bolj zapletena.

Detoks diete: zakaj so še vedno hit – in zakaj znanost pravi, da ne delujejo tako, kot obljubljajo
Detoks diete so postale stalnica na družbenih omrežjih. Obljubljajo 'čiščenje telesa', več energije, lepšo kožo in hiter padec kilogramov. A ko se odmaknemo od privlačnih naslovov in pogledamo, kaj pravi znanost, zgodba postane precej manj glamurozna.

Svetovni dan zdravja: Zaupati znanosti, krepiti pismenost, živeti zdravo
Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, letos poteka pod geslom Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.

Zakaj znanost zagovarja zimski čas kot boljši za zdravje
Zimski čas ni le 'standardni čas', temveč čas, ki se najbolj ujema z naravnim ritmom človekovega telesa. Nevrologinja Ana Sruk je za net.hr pojasnila, da je prav ta časovni sistem tisti, ki najbolje sledi sončnemu ciklu, ključnemu regulatorju našega notranjega biološkega ritma.

Postalo je trend, a ga ne smejo prodajati. Resnica o surovem mleku
Surovo, nepasterizirano mleko je v Združenem kraljestvu postalo pravi spletni fenomen.

Kako vsakodnevna hoja spreminja življenja običajnih ljudi
Hoja je ena najpreprostejših oblik gibanja. Ne zahteva opreme, posebnega znanja ali članarine v fitnesu. A kljub svoji preprostosti ima izjemno moč: vsakodnevna hoja lahko postopoma, tiho in zelo učinkovito spremeni življenje skoraj vsakega človeka.

Zgodnje vstajanje: mit o produktivnosti in biološka realnost
Zgodnje vstajanje ni zagotovilo za uspeh – vaša učinkovitost je odvisna od naravnega biološkega ritma.

Regrat kot 'naravni statin'? Kaj pravi znanost o vplivu na holesterol
Regrat vsebuje bioaktivne snovi, ki lahko vplivajo na presnovo maščob, a znanost opozarja na previdnost.

Mikroplastika v krvi: kako vstopa v telo in kakšna so možna tveganja za zdravje?
Mikroplastika ni več le okoljski problem – zaznali so jo tudi v človeški krvi.

Kako alkohol preoblikuje možganske povezave
Že majhna količina alkohola lahko pomembno spremeni način, kako se vaši možgani med seboj sporazumevajo.

Osebna izkušnja, ki opozarja na pomen raziskav za prihodnje generacije
Odločitev posameznika, da podpre znanstvene raziskave, je pogosto povezana z osebnimi izkušnjami, ki razkrijejo, kako pomemben je razvoj medicine za prihodnost.

Ali jetra res potrebujejo razstrupljanje? Strokovnjaki pojasnjujejo
Mnogi verjamejo, da je razstrupljanje nujno, a znanost kaže drugačno sliko.

Genetske posebnosti, ki 'superstarostnikom' pomagajo ohranjati izjemno kognitivno zdravje
Starostniki, ki tudi v poznih letih ohranjajo izjemno dober spomin, hitro razmišljanje in visoko stopnjo mentalne prožnosti, so že dolgo predmet znanstvenega zanimanja.

Lahko zdravje zob napove tveganje za prezgodnjo smrt?
Oralno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, kar potrjuje nova raziskava, izvedena na Univerzi v Osaki.

Najmlajši bolnik z Alzheimerjevo boleznijo presenetil znanstveno skupnost
Alzheimerjeva bolezen velja za eno najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni starosti, vendar obstajajo redki primeri, ki to predstavo povsem porušijo.

Kaj resnično podaljšuje življenje in kako lahko vplivamo nanj
Dolgoživost ni rezultat ene same navade, temveč dolgoročnega prepletanja biologije, življenjskega sloga, okolja in psihosocialnih dejavnikov.

Zakaj vedno zbolite tik pred začetkom dopusta?
Mnogi komaj čakamo dopust, trenutek, ko se končno odmaknemo od dela, stresnih rokov in vsakodnevnega hitenja. A prav takrat, ko se telo sprosti, nas pogosto presenetijo utrujenost, boleče grlo ali glavobol. Zakaj prihaja do tega?

Dick Van Dyke razkriva navado, ki mu je pomagala do 100 let
Ko nekdo dočaka skoraj sto let in pri tem še vedno deluje vitalno, radovedno in umirjeno, je logično, da nas zanima, kako mu je to uspelo.

Tinitus ga je mučil dve leti, preden je izvedel, da gre za skriti znak možganskega tumorja
Tinitus je za mnoge nadležna, a pogosto nenevarna težava. Za 59-letnega Darrena Harrisa iz Devona pa se je izkazal za prvi znak resnega zdravstvenega stanja, ki mu je spremenilo življenje.

Ženska, ki je svojo zapuščino namenila znanosti, od katere bodo odvisne prihodnje generacije
Ko razmišljamo o tem, kakšno sled želimo pustiti svetu, se pogosto vprašamo, kako lahko naš prispevek koristi tudi takrat, ko nas več ne bo.

Ali vaša prehrana vpliva na duševno zdravje?
Prehrana je eden najmočnejših, a hkrati najbolj spregledanih dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje.

7 živil, ki imajo več omega-3 kot losos
Losos velja za zlati standard, ko govorimo o omega-3 maščobnih kislinah.

Znanost o sladkorju in vaši odpornosti
Sladkor je v zadnjih letih postal ena najbolj demoniziranih sestavin sodobne prehrane. Pogosto slišimo, da sladkor ubija imunski sistem ali da že ena sladica oslabi odpornost. A kaj od tega dejansko potrjuje znanost?

Ali pitje vode med jedjo slabša prebavo?
Veseli december je poln druženj ob dobri hrani in pijači, zato ni nič čudnega, da se marsikdo v tem obdobju leta srečuje z napihnjenostjo in težavami s prebavo. Mnogi ob tem posegajo po 'hitrih rešitvah' ali verjamejo mitom, ki nimajo veliko skupnega z dejstvi. V nadaljevanju razkrivamo, kako prebava v resnici deluje in kaj lahko sami naredimo, da se bomo med prazniki počutili bolje.

Ko vas 'zdrava hrana' začne delati bolne: temna stran clean eatinga
Zdrava prehrana naj bi bila temelj dobrega počutja, energije in dolgoročnega zdravja. A v zadnjih letih stroka vse pogosteje opozarja na paradoks: ljudje, ki se prehranjujejo 'zelo zdravo', pogosto poročajo o prebavnih težavah, kronični utrujenosti, hormonskih nihanjih in celo tesnobi.

Zajtrk, ki lahko podaljša življenje
Zajtrk je že desetletja predmet razprav, a najnovejše raziskave kažejo, da ni pomembno le, kaj jemo, temveč tudi kdaj.

Živila, ki bi jih morali jesti pogosteje, če želimo dočakati sto let
Če bi obstajala formula za dolgo življenje, bi bila verjetno zapisana predvsem v prehrani.

Zakaj je lahko pitje surovega mleka škodljivo za zdravje?
Surovo mleko je lahko nevarno, ker vsebuje bakterije, ki lahko povzročijo hude okužbe.

Nova spoznanja presenetila raziskovalce: odraslost naj bi se začela šele pri 32. letih
Ste vedeli, da naj bi se naši možgani, sodeč po novih ugotovitvah, v življenju spreminjali v petih glavnih fazah? Nova študija razkriva ključne prelomnice, ki vplivajo na naše učenje, miselne sposobnosti in ranljivost za duševne motnje v različnih življenjskih obdobjih, od otroštva do pozne starosti.

Kakšna je razlika med vitaminom D2 in D3?
Vitamin D2 in D3 sta dve različni obliki vitamina D. D2 prihaja iz rastlin, D3 iz sonca in živalskih virov, raziskave pa kažejo, da je D3 učinkovitejši pri dvigovanju ravni vitamina D v krvi.

Naravni dodatki za lajšanje simptomov menopavze: Kaj pravi znanost in kateri res pomagajo?
Menopavza je naravno obdobje v življenju ženske, ki pogosto prinese neprijetne simptome, kot so vročinski oblivi, nočno potenje, nihanje razpoloženja in težave s spanjem.

Menopavza kot priložnost? Sprejmite spremembe in bodite del skupnosti, ki prihaja
V okviru konference Žensko zdravje – od ravnovesja do zadovoljstva v (peri)menopavzi, ki bo 3. decembra 2025 v ljubljanskem Centru Rog, bo eden od sklopov posvečen vprašanju, ki se dotika vsake ženske: kako v poplavi zahtev, nasvetov in idealov ohraniti notranje ravnovesje?

Adaptogeni: naravna pomoč proti stresu, ki jo potrjuje znanost
Adaptogeni so rastline in naravne snovi, ki pomagajo telesu uravnavati stres.

Poškodbe hrbtenjače: vzroki, preventiva in upanje za prihodnost
Hrbtenjača je del osrednjega živčnega sistema in predstavlja ključno povezavo med možgani in telesom. Po njej potujejo živčni signali, ki omogočajo gibanje, občutenje in nadzor nad številnimi telesnimi funkcijami. Če se ta komunikacija prekine, možgani ne morejo več pošiljati navodil telesu in življenje se lahko v hipu spremeni.

Znanost razkriva 5 pasti prenajedanja – ste se ujeli v eno od njih?
Preverite, kateri so najpogostejši vzorci prenajedanja, kako jih prepoznati in tako storiti prvi korak k bolj zdravemu odnosu do hrane in ohranjanju zdrave telesne teže.

Zakaj 'moramo' sanjati?
Zakaj naši možgani potrebujejo sanje? Raziskave kažejo, da sanje niso le stranski produkt spanja, ampak opravljajo pomembne funkcije za naše dobro počutje. Poglejmo, kaj so zapisali na greatergood.berkeley.edu.

Ali to počnete s svojim mesom? Znanost pravi, da zmanjša tveganje za raka do 90 odstotkov
Pečenje mesa na žaru je za mnoge priljubljena poletna dejavnost, vendar kuhanje pri visokih temperaturah prinaša tudi določena tveganja. Na srečo obstaja preprost in okusen način za znatno zmanjšanje teh tveganj ...

Slovenec ustvaril koktajl, ki spodbuja kognitivne funkcije
Današnji življenjski slog pogosto presega naše zmožnosti, zato postaja zbranost nova oblika razkošja. Mnogi zato iščejo načine, kako ostati osredotočeni, a hkrati sproščeni, brez umetnih poživil in brez alkohola. Eden najzanimivejših odgovorov na to vprašanje prihaja iz narave: goba z imenom resasti bradovec, poznana tudi kot levja griva.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Naslednje desetletje bo verjetno prelomno za razumevanje Parkinsonove bolezni
Strokovnjaki vedno znova iščejo načine, kako pomagati ljudem s Parkinsonovo boleznijo. V zadnjem času raziskujejo več različnih pristopov, kot so spremembe v delovanju genov (kar imenujemo epigenetika), vnetni procesi v možganih (nevroinflamacija) in zdravljenje prilagojeno vsakemu posamezniku posebej (personalizirana medicina).

Načini, kako ohraniti kognitivno zdravje po 40. letu
Po 40. letu se začnejo v možganih dogajati subtilne, a pomembne spremembe. Čeprav se z leti kopičijo izkušnje in modrost, se lahko kognitivna agilnost postopoma zmanjšuje.

Naravni načini za znižanje kortizola in obvladovanje stresa
Kortizol, znan kot stresni hormon, je ključen za preživetje, saj omogoča telesu odziv na nevarnost. Vendar pa lahko dolgotrajno povišane ravni kortizola povzročijo resne zdravstvene težave, vključno z oslabljenim imunskim sistemom, motnjami spanja, povečanjem telesne mase, depresijo in srčno-žilnimi boleznimi.

Kaj res vemo o Tylenolu in avtizmu med nosečnostjo?
Vas skrbi varnost Tylenola v nosečnosti? Strokovnjaki mirijo, da so skrbi odveč.

Naravni protimikrobni ščiti: Kaj resnično deluje v jesenskem času
Jesenski čas prinaša več kot le spremembo barv v naravi – z nižjimi temperaturami, večjo zračno vlago in krajšimi dnevi se poveča tudi pojavnost okužb dihal, virusnih obolenj in sezonskih vnetij.

Resne bolezni so lahko posledica pomanjkanja spanca
Ste se kdaj vprašali, kako spanje vpliva na naše zdravje? Zakaj spimo? Kaj točno pridobimo s spanjem?

Kaj resnično vemo o imunskem sistemu? Razbijamo 5 najpogostejših mitov
Imunski sistem je zapletena mreža celic, tkiv in organov, ki nas ščiti pred boleznimi. A kljub njegovi ključni vlogi se o njem pogosto širijo napačne informacije.

Mesec joge: kako gibanje vpliva na imunski sistem in duševno počutje
September je v številnih državah razglašen za mesec joge – in to z dobrim razlogom.

Znanstveni preboji na področju poškodb hrbtenjače
V zadnjih letih so raziskave na področju poškodb hrbtenjače doživele napredek. Nekaj, kar so bile še deset let nazaj le sanje, z napredkom v znanosti postaja vse bolj dosegljivo. Tehnologije omgočajo ljudem s popolno ali delno ohromelostjo, da znova naredijo prve korake.

Rak se ne pojavi čez noč: Ključno vlogo pri njegovem nastanku igra to!
Rak se pogosto zdi kot nekaj, kar pride nepričakovano – kot nesreča brez jasnega vzroka. A znanost nas opozarja, da številni vsakdanji dejavniki bistveno prispevajo k povečanju tveganja za razvoj rakavih celic.

Digitalne naprave: Patofiziološke posledice prekomerne rabe
Poglobljena analiza obravnava širok spekter negativnih učinkov pametnih telefonov na človeško fiziologijo, od mikrobiološke kontaminacije do nevroloških, mišično-skeletnih in psihosocialnih obremenitev, pri čemer poudarja klinične implikacije.

Vpliv avgustovske vročine na črevesno floro in odpornost: kaj pravi znanost?
Avgust je pogosto najtoplejši mesec v letu, ko visoke temperature in spremembe življenjskega ritma vplivajo ne le na naše počutje, temveč tudi na notranje procese v telesu.

Znanstveniki so odkrili nov možen znak demence
Pogostejši je, kot si mislite.

Zakaj žita ne smejo manjkati v vaši prehrani?
Polnozrnate žitarice so ključni vir hranil, ki pomembno prispevajo k občutku sitosti in nudijo številne koristi za zdravje. Njihovo izogibanje pa lahko privede do neželenih posledic.

Kardiolog opozarja: Po kosilu se izognite eni vrsti pijače
Imate navado, da po kosilu za dvig energije posežete po energijski pijači? Premislite še enkrat. Kardiolog opozarja, da je to nespametna navada.

Strokovnjaki razkrivajo: Tako bi morali začeti dan, če želite shujšati
Če se vsako jutro zbudite na enak način – kava, hiter prigrizek in hitenje – ste v družbi mnogih. Ljudje imajo radi rutino, zlasti zjutraj. Ampak, kaj jemo zjutraj, vpliva na to, kako se počutimo čez dan. To pa lahko vpliva tudi na to, ali bomo shujšali.

Velika prevara sončenja: zagorela koža ni znak zdravja, ampak poškodb
Zagorela koža je za mnoge simbol privlačnosti, vitalnosti in zdravja. Poletje brez barve? Nepredstavljivo. A resnica je popolnoma drugačna: zagorelost ni pokazatelj dobrega počutja, temveč jasen znak, da je bila vaša koža poškodovana.