Alergen je za naše telo sicer neškodljiv tujek, pri določenih ljudeh pa povzroči imunsko reakcijo – alergijo. V telo jih lahko vnesemo s hrano, vdihovanjem, stikom ali z neposredno aplikacijo. Dandanes vse več ljudi trpi za alergijami.

Spodaj predstavljamo vse o alergenih – kaj so, kateri so najpogostejši in kako dokazati obstoj alergij.

Kaj so alergeni?

Alergen je tujek, ki v telesu povzroči preobčutljivostno reakcijo, saj ga imunski sistem zazna kot nevarnost in spodbudi nastajanje protiteles IgE za obrambo. Preobčutljivostna oziroma alergijska reakcija se kaže kot zamašen nos in kihanje, kašljanje, solzenje oči, kožni izpuščaji, pordelost in ostalo. 

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za razvoj alergij so:

– pozitivna družinska anamneza – ljudje, katerih družinski člani trpijo za alergijami, so bolj nagnjeni k povečani proizvodnji protiteles IgE (t. i. atopija),

– pasivno kajenje v otroštvu,

– kajenje matere med nosečnostjo,

– manjša porodna teža,

– neracionalna uporaba antibiotikov.

Anafilaksija – smrtno nevarna reakcija

Anafilaksija je najhujša oblika alergijske reakcije. Je smrtno nevarno stanje, ki se običajno pojavi zelo kmalu po izpostavljenosti alergenu (najpogosteje so to alergeni v hrani, zdravila, izločki žuželk in lateks). Tipični simptomi in znaki anafilaksije so:

– nenaden padec krvnega tlaka,

– pospešen utrip,

– otekanje jezika,

– kožni izpuščaj,

– slabost,

– bruhanje.

Ljudem, ki so že imeli anafilaksijo ali imajo povečano tveganje za njen razvoj, svetujejo, da imajo vedno pri sebi ustrezno zdravilo.

Najpogostejši alergeni v hrani

Alergični smo lahko na katero koli hrano, najpogosteje pa so alergena naslednja živila.

– Kravje mleko. Alergija na beljakovine v kravjem mleku se najpogosteje pojavlja pri dojenčkih ali otrocih. Ljudem, ki so alergični na beljakovine v kravjem mleku, svetujejo, naj se izogibajo uživanju mleka, pa tudi mlečnih izdelkov. Alergije se običajno kažejo kot prebavne motnje.

– Jajca. Ljudje, ki so alergični na jajca, so običajno občutljivi samo za beljakovine jajčnega rumenjaka ali samo za beljakovine iz beljakov, saj ti deli jajca vsebujejo različne beljakovine. Alergijska reakcija na jajčni beljak je pogostejša. Zaradi pogostosti alergijskih reakcij na to živilo je jajca priporočljivo postopoma uvajati v prehrano otrok. Najpogostejši simptomi te vrste alergije so bolečine v trebuhu, izpuščaj, kratka sapa itd.

– Oreščki. Oreščki, ki najpogosteje povzročajo preobčutljivostne reakcije, so mandlji, orehi, pistacije, indijski oreščki itd. Oreščki so v hrani pogosto prisotni v sledovih, zato je pomembno, da pozorno preberete seznam sestavin. Kdor ima alergijo na eno vrsto oreščkov, se mora izogibati tudi drugim, saj obstaja možnost razvoja nove alergije.

– Arašidi so zelo pogost alergen. Ljudje, ki so alergični na arašide, so pogosto alergični tudi na ostale oreščke. Strokovnjaki menijo, da obstaja povezava med družinsko anamnezo in to alergijo.

– Pšenica . Alergijo na pšenico pogosto zamenjamo s celiakijo. Celiakija je nenormalen imunski odziv na gluten (beljakovino v številnih žitih) in ni smrtno nevarno stanje – v nasprotju z alergijo na pšenico, ki jo povzroči reakcija na eno od številnih beljakovin v pšenici. Ljudje, alergični na pšenico, naj se ji le izogibajo, tisti, ki trpijo za celiakijo, pa sploh ne bi smeli jesti večine žit.

– Ribe in morski sadeži – Alergija na ribe se običajno pojavi le v odrasli dobi. Simptomi te alergije so bruhanje, driska in redko anafilaksa. Alergije na ribe in sadje se pogosto zamenjujejo z bakterijskimi/virusnimi črevesnimi virusi, ki jih lahko povzroči zaužitje mikroorganizmov s temi živili.

Najpogostejši inhalacijski alergeni

Inhalacijski alergeni so snovi, ki se z vdihavanjem vnesejo v telo in povzročijo alergijsko reakcijo. Najpogostejši med njimi so cvetni prah dreves in trav, pršice ter pasja in mačja dlaka.

Za napovedovanje, kdaj se bo pri določeni rastlini začela proizvodnja cvetnega prahu, je priporočljivo spremljati koledar cvetnega prahu. Koledar cvetnega prahu je vsako leto drugačen in se razlikuje glede na mesto oz. regijo. Omogoča pravočasen odziv in začetek ustrezne terapije.

Alergije dihal najpogosteje predstavlja alergijski rinokonjunktivitis (vnetje sluznice nosu in oči) – izcedek iz nosu, solzenje in rdeče oči, kihanje ter srbenje vek in nosu.

Kronična oblika takšne vnetne alergijske reakcije v dihalnih poteh se imenuje alergijska astma. Kaže se s kašljem, težko sapo, pogostimi okužbami in izkašljevanjem. Astma zahteva redno uporabo inhalatorjev (t. i. črpalk).

Kako se dokaže alergija?

Za dokaz obstoja alergije je pomembno, da greste na zdravniški pregled. Pregled vključuje podrobno analizo simptomov, trajanja alergije, okoljskih dejavnikov, zdravil in hrane, ki ste jo zaužili. Po anamnezi sledi fizični pregled, občasno pa še dodatne preiskave pljučne funkcije (spirometrija) in RTG pljuč.

Da bi natančno ugotovili, kateri alergen povzroča preobčutljivostno reakcijo, se izvede testiranje na prehranske in inhalacijske alergene. Obstajata dve vrsti testiranja:

– Kožni vbodni test – na kožo subjekta kapnemo kapljico alergena in z iglo rahlo opraskamo določeno območje. Če je oseba alergična na uporabljeni alergen, se na tem mestu pojavi reakcija (pordelost, mehurji ali srbenje).

– Intradermalni kožni test – testiranje se izvaja z injiciranjem majhne količine alergena v površinski sloj kože.

Povzeto po Adiva.hr