Z leti običajno postajamo nekoliko bolj pozabljivi, hujše težave s kratkoročnim spominom pa so lahko znak Alzheimerjeve bolezni, pri kateri možganske celice propadajo, v možganih pa se kopičijo nenormalne beljakovine. Možganskega tkiva je vse manj, zato umske zmogljivosti upadejo, stanje pa imenujemo demenca. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence.

KAJ JO POVZROČA?

Vzrok bolezni še ni povsem jasen, gotovo pa so v njen nastanek vpleteni genski dejavniki. Pri 15 odstotkih bolnikov najdemo podatek, da je imel Alzheimerjevo bolezen če kateri od staršev. Pri ženskah je začetek bolezni povezan s padcem koncentracije estrogena v menopavzi, zato je hormonsko nadomestno zdravljenje priporočljivo tudi kot preventiva proti Alzheimerjevi bolezni.

Prvi simptom Alzheimerjeve bolezni je pozabljivost. Običajne, s starostjo povezane težave s spominom postajajo vse hujše, prizadete pa so tudi intelektualne sposobnosti bolnika. Izgubi spomina, ki je vezana predvsem na pravkar minule dogodke, se pridružijo še:

• postopen upad intelektualnih sposobnosti, predvsem sposobnosti utemeljevanja in razumevanja,
• bolnik se težko vklopi v pogovor,
• okrnjen besedni zaklad,
• Čustvena neuravnovešenost,
• nemir in tavanje,
• zanemarjanje osebne higiene,
• težave s koncentracijo, 
• težave z razumevanjem tako napisanih kot govorjenih besed,
• tavanje in izgubljanje tudi v znanem okolju. 

V začetni fazi bolezni se bolniki zavedajo, da so postali bolj pozabljivi, zato so pogosto potrti in prestrašeni. Sčasoma postajajo simptomi bolezni vse hujši, pridružijo pa se jim lahko še:

• počasno in negotovo gibanje,
• nenadne menjave razpoloženja (iz smeha v solze),
• značajske spremembe, nasilnost, preganjavica.

Bolniki imajo včasih težave s spanjem in so ponoči zelo nemirni. V nekaj letih niso več sposobni skrbeti zase in potrebujejo celodnevno oskrbo.