Ločimo štiri glavne vrste anemij, krvnih bolezni, za katere je značilna znižana raven krvnega hemoglobina (barvila, ki omogoča prenos kisika po krvi) ali pojav njegovih nenormalnih oblik. Zaradi posledične okrnjene sposobnosti za prenos kisika po telesu, tkiva le tega ne dobivajo dovolj s krvjo. 

KAKŠNE VRSTE ANEMIJ POZNAMO?
Najpogosteje se srečujemo z anemijami, ki so posledica pomanjkanja določenih snovi v telesu, kot je npr. železo Ob pomanjkanju vitamina B12 ali folne kisline se razvijejo megaloblastne anemije.

Anemija se lahko razvije tudi zaradi dednih motenj tvorbe hemoglobina. V to skupino sodijo anemija srpastih celic in talasemije. Spremenjene oblike hemoglobina se v krvi pojavijo že kmalu po rojstvu, znaki anemije pa se običajno pokažejo šele pozneje v otroštvu.

Hemolitične anemije so posledica čezmernega razgrajevanja rdečih krvničk (hemoliza).

Tudi motena tvorba eritrocitov in pogosto še drugih krvnih celic v kostnem mozgu vodi v razvoj anemije. Taka oblika anemije je aplastična anemija, ki je lahko prirojena ali redkeje pridobljena (posledica učinka nekaterih strupenih snovi). 

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Vse anemije imajo podobne simptome:

- utrujenost ali omotičnost,
- bledico,
- zadihanost, ki se pojavi že ob majhnih naporih,
- palpitacije.

Hude in dolgotrajne anemije lahko zaradi dodatne obremenitve srca ob slabši preskrbljenosti tkiv s kisikom vodijo tudi v razvoj kroničnega srčnega popuščanja.