Angina pektoris se pojavlja pri obeh spolih, vendar le redko pri ženskah, mlajših od 60 let, saj jih varuje estrogen. Po menopavzi pa varovalni učinek estrogena postopno izginja, tako da so pri starejših ženskah tako angina pektoris kot tudi druge bolezni srca enako pogoste kot pri moških.  

Angina pektoris je najpogostejši simptom, ki ga povzročajo zožitve venčnih arterij (ateroskleroza). Ker je ateroskleroza začetna stopnja večine srčnih obolenj, nas angina pektoris opozarja na možnost različnih bolezni srca. Značilno prsno bolečino bolniki z angino pektoris pogosto opisujejo kot občutek bremena ali tiščanje v prsnem kocu, ki se širi v roki,  komolca, vrat, spodnjo čeljust, obraz ali hrbet. Običajno se pojavi ob telesnem naporu in izzveni po približno desetih minutah počitka. 

KAJ SPROŽI NAPADE?

Bolečina izvira v srčni mišici in je posledica nezadostne oskrbe srčne mišice s krvjo. Je znak bolezni venčnih arterij in ishemične bolezni srca (IBS). Lahko se pojavi pri hoji, še
posebej v hladnem vremenu ali po obroku, včasih pa nastopi tudi v mirovanju ali vas celo zbudi iz spanja. Nekateri bolniki opažajo napade prsnih bolečin ob razburjenju.