Angioedem je otekanje spodnje plasti tkiva tik pod kožo ali sluznico, kjer se kopiči tekočina in se širijo žile. Oteklina večinoma prizadene obraz, jezik, ustnice, grlo, roke in noge, vendar lahko postane resna in celo smrtno nevarna, če se pojavi v grlu, pljučih ali prebavilih.

Angioedem je pogosto posledica alergije, lahko pa ga sproži tudi nealergijska reakcija na zdravila, okužba, rak, genetika in celo stres. Zdravljenje je odvisno od osnovnega vzroka, vendar lahko vključuje antihistaminike, steroide in izogibanje znanim sprožilcem.

Simptomi angioedema

Medtem ko je angioedem tesno povezan s koprivnico (urtikarijo), saj imata nekatere enake osnovne vzroke, se simptomi pogosto razlikujejo.

Angioedem se pojavi v podkožnem tkivu pod najbolj zunanjimi plastmi kože (imenovanimi dermis in povrhnjica). Kot taka povzroča globljo, splošno oteklino, ki običajno traja dlje kot koprivnica.

Nasprotno pa urtikarija ali koprivnica zajame povrhnjico in dermis, zanjo pa so značilne dvignjene izbokline z jasno definiranimi mejami.

Pri angioedemu se lahko oteklina začne v nekaj minutah ali pa se razvije v urah. Odvisno od vzroka lahko otekel predel kože srbi ali pa ima pekoč, mravljinčast ali odrevenel občutek. Oteklina lahko traja več ur ali dni. Ko oteklina končno izgine, bo koža običajno videti normalna brez luščenja, brazgotin ali modric.

Nekatere vrste angioedema so lahko veliko resnejše, zlasti če segajo preko okončin, obraza ali trupa. Med zaplete sodi:

- angioedem gastrointestinalnega trakta lahko povzroči močno bruhanje, hude bolečine v srednjem delu in dehidracijo (zaradi nezmožnosti zadrževanja tekočin),

- angioedem pljuč lahko povzroči piskajoče dihanje, težko dihanje in obstrukcijo dihalnih poti,

- angioedem grla (glasovnice) lahko povzroči zadušitev in smrt.

Vzroki angioedema

S širšega vidika je angioedem posledica nenormalnega odziva imunskega sistema, pri katerem se kemikalije, znane kot histamini ali bradikinini, sproščajo v krvni obtok.

Histamin, ki je del imunske obrambe, povzroči širjenje krvnih žil, tako da se lahko imunske celice približajo mestu poškodbe. Bradikinini povzročajo tudi širjenje krvnih žil, vendar to storijo za uravnavanje telesnih funkcij, kot sta krvni tlak in dihanje. Ko se te spojine sproščajo nenormalno, same ali skupaj, lahko povzročijo oteklino, ki jo prepoznamo kot angioedem.

Hereditarni angioedem

Hereditarni angioedem je običajno avtosomno prevladujoča motnja, kar pomeni, da lahko problematični gen podedujete samo od enega starša. Genske mutacije običajno povzročijo čezmerno proizvodnjo bradikininov in lahko prizadenejo vse organske sisteme, vključno s kožo, pljuči, srcem in prebavili.

Čeprav jih lahko sproži stres ali poškodba, večina napadov nima znanega vzroka. Ponovitev je pogosta in lahko traja od dva do pet dni. Tovrstni angiodem je redek, pojavi se le pri enem od 50.000 ljudi in nanj najpogosteje posumimo, ko antihistaminiki ali kortikosteroidi ne olajšajo simptomov.

Diagnoza

Angioedem je pogosto mogoče diagnosticirati na podlagi njegovega kliničnega videza in pregleda zdravstvene anamneze ter spremljajočih simptomov.

Če sumite na alergijo, vam lahko zdravnik predlaga, da opravite alergotest, da ugotovite vzročni sprožilec (alergen). To lahko vključuje kožni vbodni test (pri katerem se pod kožo vbrizga majhna količina domnevnega alergena), test z obližem (z uporabo lepilnega obliža, prepojenega z alergenom) ali krvne preiskave za preverjanje, ali so v vaši krvi alergijska protitelesa.

Za diagnosticiranje se lahko uporabijo tudi preiskave krvi. Če so izključeni vsi drugi vzroki za angioedem, se lahko vaš zdravstveni delavec odloči preveriti raven snovi, imenovane zaviralec esteraze C1, ki uravnava bradikinine v vaši krvi. Tisti s hereditarnim angioedenom so manj sposobni proizvajati ta protein, zato se nizka raven zaviralca esteraze C1 šteje za močan znak te vrste angioedema.

Zdravljenje angioedema

Eden najboljših načinov za preprečevanje prihodnjih napadov je izogibanje vsem znanim sprožilcem. Če to ni mogoče doseči, bi bilo zdravljenje osredotočeno na ublažitev imunskega odziva za zmanjšanje ravni histamina ali bradikininov v krvi. Med možnosti zdravljenja sodijo:

- peroralni antihistaminiki se običajno predpisujejo za zdravljenje angioedema, povezanega z alergijo,

- odvisno od vzroka se lahko nekateri primeri dobro odzovejo na sistemske kortikosteroide – Prednizon je ena izmed pogosteje predpisanih možnosti, vendar se uporablja le za kratkoročno olajšanje zaradi tveganja neželenih učinkov,

- hereditarni angioedem lahko zdravimo z zdravili Kalbitor (ekalantid) ali Firazyr (ikatibant) – Kalibor blokira encime, ki spodbujajo nastajanje bradikininov, Firazyr pa preprečuje, da bi se bradikinini vezali na receptorje na ciljnih celicah – slabost, utrujenost, glavobol in driska so pogosti neželeni učinki.

Ljudje s hereditarnim angioedenom lahko najdejo olajšanje tudi z jemanjem androgenov (moških hormonov), kot sta metiltestosteron in danazol. Ti delujejo tako, da zavirajo ravni bradikininov, ki krožijo v krvi. Dolgotrajna uporaba lahko povzroči maskulinizirajoče učinke pri ženskah (vključno z moško plešavostjo in dlakami na obrazu) ter povečanje prsi (ginekomastija) pri moških.

Hud angioedem grla je treba zdraviti z nujno injekcijo epinefrina (adrenalina). Ljudje z znano hudo alergijo morajo v primeru napada pogosto nositi vnaprej naložen injektor epinefrina, imenovan EpiPen.

Angioedem je lahko moteč, zlasti če je oteklina huda ali se ponavlja. Tudi če ni drugih vidnih simptomov, morate obiskati zdravstvenega delavca, če je oteklina prisotna več kot nekaj dni. Če domnevate, da je angioedem povezan z alergijo, vendar ne poznate vzroka, vodite dnevnik, da zabeležite vsa živila, ki ste jih zaužili, ali alergene iz okolja, ki ste jim morda bili izpostavljeni. S tem lahko zožite iskanje in se izognete problematičnim sprožilcem.

Povzeto po verywellhealth