V nekaterih primerih je namreč artroza genetsko podedovana, v drugih pa je lahko posledica poškodbe, okužbe ali celo prekomerne telesne teže. Najprej pa razjasnimo osnovne pojme.

Artritis lahko preprosto razložimo kot vnetje sklepov. A ne gre za eno bolezen, obstaja več kot sto oblik artritisa, med katerimi je najpogostejši osteoartritis.

Osteoartritis je stanje, pri katerem se naravna blazina, amortizer ali hrustanec med sklepi obrabi in pride do njegovega propadanja. Ko se to zgodi, se kosti sklepov vedno bolj drgnejo druga ob drugo, kar povzroči bolečino, oteklino, okorelost, zmanjšano gibljivost in včasih nastanek kostnih izrastkov (osteofiti).

Od vseh velikih sklepov se artroza najpogosteje pojavi v kolenu. Druga imena, pod katerimi je to stanje znano, so degenerativni artritis, degenerativna bolezen sklepov, osteoartroza ali samo artroza.

Vzroki osteoartritisa kolena

Najpogostejši vzrok osteoartritisa kolena je starost, saj se sposobnost popravljanja hrustanca s starostjo zmanjšuje. Skoraj vsi v starosti razvijemo določeno stopnjo osteoartritisa. Vendar lahko številni dejavniki povečajo tveganje za razvoj artritisa tudi v mlajših letih:

- telesna teža poveča pritisk na vse sklepe, predvsem na kolen, zato vsak kilogram, ki ga pridobite, dodatno obremeni kolena za tri do štiri kilograme,

- genetika, kajti genetska dediščina vključuje genetske mutacije, zaradi katerih je verjetnost, da bo oseba zbolela za osteoartritisom kolena, večja, ta pa je lahko tudi posledica dednih nepravilnosti v obliki kosti, ki obdajajo kolenski sklep,

- spol, saj imajo ženske, stare 55 let in več, večjo verjetnost za razvoj osteoartritisa kolena kot moški,

- ponavljajoče se stresne poškodbe, ko gre za poškodbe, ki so pogosto povezane z delom, torej s poklici, ki vključujejo številne dejavnosti, ki lahko obremenijo sklep, kot so klečanje, počepi ali dvigovanje težkih bremen, kajti v tem primeru je pritisk na sklep nenehen,

- šport, saj športniki, ki igrajo nogomet, tenis ali tek na dolge proge, lahko imajo večje tveganje za razvoj osteoartritisa kolena, kar pomeni, da morajo vsekakor upoštevati varnostne ukrepe, da se izognejo poškodbam, vendar je pomembno poudariti, da redna zmerna vadba krepi sklepe (mišice okoli sklepov) in lahko zmanjša tveganje za osteoartritis,

- druge bolezni, na primer ljudje z revmatoidnim artritisom, ki je druga najpogostejša vrsta artritisa, imajo tudi večjo verjetnost za razvoj osteoartritisa, ljudje z določenimi presnovnimi motnjami, kot je hemokromatoza ali presežek rastnega hormona (akromegalija, gigantizem), pa imajo večje tveganje za osteoartritis.

Simptomi osteoartritisa kolena

Simptomi osteoartritisa kolena lahko vključujejo:

- bolečino, ki se poveča z aktivnostjo, vendar nekoliko zmanjša med počitkom,

- otekanje,

- občutek toplote v sklepu,

- okorelost kolen, zlasti zjutraj ali po dolgotrajnem sedenju,

- zmanjšana gibljivost kolen, kar otežuje sedenje in vstajanje s stola ali vstopanje in izstopanje iz avtomobila, uporabo stopnic ali hojo,

- škripajoč, pokajoč zvok, ki se sliši pri premikanju kolena.

Diagnosticiranje

Diagnoza osteoartritisa kolena se običajno začne s pregledom v ambulanti družinske medicine. Ko opisujete simptome, zdravniku vsekakor čim bolj podrobno opišite bolečino, predvsem kaj jo poslabša ali omili. Ugotovite tudi, ali ima še kdo v vaši družini artritis. Zdravnik lahko naroči dodatne preiskave, vključno z rentgenskim slikanjem ali slikanjem kolena z magnetno resonanco. Možno je tudi, da vas bodo glede na oceno napotili k specialistu revmatologu ali ortopedu.

Krvne preiskave lahko uporabimo tudi v diagnostičnem procesu, da izključimo druga stanja, ki bi lahko povzročila bolečino, kot je revmatoidni artritis, ki ga povzroča motnja imunskega sistema.

Zdravljenje osteoartritisa kolena

Glavni cilji zdravljenja osteoartritisa kolena so lajšanje bolečine in ponovna vzpostavitev gibljivosti kolena. Načrt zdravljenja običajno vključuje kombinacijo hujšanja, vaj, analgetikov in antirevmatikov, injekcij kortikosteroidov ali hialuronske kisline v koleno ali uporabo protez, ki lahko razbremenijo ali podpirajo koleno. Vsekakor velja omeniti še fizikalno terapijo.

Le če drugi pristopi zdravljenja ne uspejo, pride v poštev kirurški poseg z možnostmi artroskopije, osteotomije in artroplastike. Vaš kirurg vam bo zagotovo podrobno razložil podrobnosti v zvezi s posameznim posegom oziroma predlagal najboljšo izbiro za vas.

Povzeto po adiva.hr