Zanjo je značilna prevelika odzivnost dihalnih poti na različne dražljaje (alergene). Ob prehladu in drugih virusnih okužbah ali ob izpostavitvi določenemu dražljaju se stene dihalnih poti krčijo, kar oteži dihanje. Astma je pogosta bolezen, saj prizadene enega od sedmih otrok in enega od dvajsetih odraslih. Marsikdo je prepričan, da se začne v otroštvu, vendar se lahko prvič pojavi pri katerikoli starosti. Bolezen se v najstniških letih pogosto umiri ali celo povsem izzveni, pri približno polovici otrok z astmo pa težave ostanejo tudi, ko odrastejo. Dokazana je družinska nagnjenost. Pri otrocih se običajno pojavi alergična astma. Ko pride do alergične reakcije, se zaradi krčenja mišic v steni sapnic zožijo dihalne poti, hkrati pa se začne kopičiti tudi sluz. Oboje skupaj povzroča oteženo dihanje, in sicer je otežen predvsem izdih. Začetni vzrok za alergično reakcijo, alergen, se običajno širi po zraku. Takšna alergena sta na primer pelod ali hišni prah. Pri že razvitem astmatičnem obolenju pa lahko čustveni stres ali blaga okužba, kot je prehlad, prav tako sprožita napad. Astme ne moremo ozdraviti, lahko pa preprečujemo poslabšanja v obliki astmatičnih napadov, če bolniki z astmo redno jemljejo ustrezna zdravila, lahko živijo povsem normalno.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Zaradi zoženih dihalnih poti je prehajanje
zraka oteženo, zaradi česar pride do:

• kašlja,
• sopenja ali piskajočega dihanja,
• zadihanosti,
• stiskanja v prsih,
• izkašljevanja sluzi.
• pomanjkanja zraka, otrok je telesno manj
zmogljiv.

Pri nekaterih bolnikih z astmo se simptomi pojavljajo le občasno, na primer ob prehladu ali stiku z določenim dražljajem, pri drugih so izrazitejši ponoči, zgodaj zjutraj ali ob telesnem naporu. Pri redkih so simptomi prisotni ves čas.