Prizadene lahko arterije kateregakoli dela telesa in je vodilni vzrok za možgansko kap, srčni infarkt in motnje prekrvitve spodnjih okončin. Na površini maščobnih plakov se nabirajo trombociti (drobne krvne celice, ki sodelujejo pri strjevanju krvi) in tvorijo krvne strdke. Večji strdek lahko nato žilo povsem zapre. Pojavnost ateroskleroze s starostjo narašča, vendar bolezen redko povzroča simptome pred 45. ali 50. letom starosti. Ženski spolni hormon estrogen varuje pred razvojem ateroskleroze, zaradi česar pri ženskah pred menopavzo aterosklerozo precej redkeje srečamo kot pri moških. 

KAJ JO POVZROČA?

Tveganje za razvoj ateroskleroze v veliki meri določata dva dejavnika: raven holesterola v krvi, ki je odvisna od prehranjevalnih in genskih dejavnikov, in delno gensko pogojena nagnjenost k odlaganju holesterola na žilnih  stenah.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Poznamo številne dokazane dejavnike tveganja za aterosklerozo in glede na to, da je ateroskleroza predstopnja številnih srčnih obolenj, omenjeni dejavniki povečujejo tudi tveganje za srčna obolenja, kot so anginapektoris, ishemična bolezen srca in srčni infarkt. 

To so:

• družinska anamneza angine pektoris ali srčnega infarkta,
• kajenje,
• sladkorna bolezen,
• visok krvni holesterol,
• telesna nedejavnost ali debelost,
• visok krvni tlak.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

V začetnih oblikah ateroskleroze simptomov običajno ni. Če pa pride do zapore arterij, ki prehranjujejo srčno mišico, se pojavi značilna anginalna prsna bolečina. Kadar ateroskleroza prizadene žilje spodnjih okončin, je lahko prvi znak obolenja krčevita bolečina pri hoji, ki je posledica okrnjenega pretoka krvi skozi mišičje spodnjih okončin. Na prizadetost možganskih žil pa opozarjajo vrtoglavice, kolapsi in spominske motnje ter obolenja, kot sta možganska kap in demenca.