Imenujemo jo tudi preddvorno migetanje in se pojavlja pri desetini ljudi nad 60. letom starosti ter je posledica staranja srca in bolezni venčnih žil. Preddvora pri tej aritmiji utripata s frekvenco 300- do 500-krat v minuti, zaradi česar pride do nezadostne polnitve prekatov. Ker se preddvora in prekata ne krčita povezano, začne srce utripati neredno in prečrpa manj krvi kot običajno, zaradi česar je prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, nekoliko slabša. Najnevarnejši zaplet atrijske fibrilacije je možganska kap. Ker se preddvora med krčenjem ne izpraznita povsem, kri v njiju zastaja in v takih razmerah lahko nastane krvni strdek. Kadar se del strdka odtrga in zaide v krvni obtok, lahko pride do zapore arterije kjerkoli v telesu. če strdek zamaši arterijo, ki prehranjuje možgane, povzroči možgansko kap. 

KAJ JO POVZROČA?

Predvsem pri starejših ljudeh se lahko atrijska fibrilacija pojavi brez očitnega vzroka. Dejavniki tveganja za večino bolezni srca in ožilja so kajenje, prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, prehrana z veliko vsebnostjo maščob in debelost. Atrijska fibrilacija se pogosto pojavlja tudi ob čezmernem delovanju ščitnice ali znižani ravni kalija, včasih pa tudi ob uživanju alkohola, kokaina in cracka.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Motnje srčnega ritma ne povzročajo vedno simptomov, kadar pa jih, se ti običajno pojavijo nenadno. Simptomi se lahko pojavljajo v obliki napadov ali pa so prisotni ves čas:

• palpitacije (občutek nerednega in prehitrega utripanja srca),
• omotičnost, težko sapo,
• oteženo dihanje, ki bolnika ponoči zbudi iz spanja,
• prsno bolečino (angino pektoris).