Otroci z avtizmom nimajo telesnih okvar in se na videz prav nič ne razlikujejo od svojih vrstnikov.

POTRJENA DEJSTVA

• Avtizma ni mogoče ozdraviti, z zgodnjo specialistično obravnavo pa lahko pomembno vplivamo na razvoj avtističnega otroka.

• V zgornji avtistični spekter motenj sodi Aspergerjev sindrom. Ljudje s tem sindromom so bolje vključeni v družbo, pogosto so zelo inteligentni, vendar v družbi veljajo za rahlo čudaške.

• Slabše vključeni in manj prilagojeni so tisti otroci, ki se nikoli ne naučijo govoriti, se kompulzivno samopoškodujejo ali še kot odrasli potrebujejo plenice.

• Ni dokazov za povezavo med avtizmom in cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

OTROK Z AVTIZMOM

Otrok z avtizmom je tisti, ki je osamljen in zaprt v svoj svet, ne kaže čustev, ne govori in z očmi ne vzpostavlja stika z drugimi, ne kaže zanimanja za druge otroke, nasprotuje spremembam, med igro ne uporablja domišljije in je vklenjen v neprimerne, ponavljajoče se vzorce. Ti otroci nimajo orodij za komunikacijo. Med sabo so si različni, vendar svet zaznavajo na podoben način, ki je zelo drugačen od tistega, ki ga poznamo ostali. Različne oblike avtizma lahko povežemo v spekter avtističnih motenj, ki so trajne. Natančen vzrok še vedno ni poznan, vendar pa so pomembni geni in tudi določeni pogoji, ki vplivajo na razvoj možganskih centrov za nadzor razumevanja, medsebojnih odnosov in komunikacije. Pri avtističnih otrocih ponavadi zasledimo tri značilnosti:

• težave pri odnosih in komunikaciji
z drugimi ljudmi,
• pomanjkanje domišljijske igre,
• ponavljajoče se in ritualno obnašanje.