Bolečine v kosteh, mišicah in sklepih prizadenejo vse starostne skupine. Bolečina je prvi simptom pri mišično-skeletnih motnjah in je tudi najpogostejši vzrok za obisk zdravnika. Poleg tega, da povzroča zdravstvene, fizične in duševne težave, vpliva tudi na vsakodnevne opravke in aktivnosti. Kronična mišično-skeletna bolečina je pogosto povezana z revmatičnimi boleznimi. Približno 50 % ljudi z revmatskimi boleznimi ima omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in mnogi so celo prisiljeni prenehati delati določene stvari. 

Ločimo tri osnovne skupine vzrokov mišično-skeletne bolečine: 

– vnetne sklepno-mišične bolezni, 

– nevnetne sklepne-mišične bolezni,

– bolečine, ki jih povzročajo bolezni mehkih tkiv (vezi, kite in ovojnice).

Mišično-skeletna bolečina se lahko kaže kot akutna in kronična. Akutne bolečine najpogosteje povzročijo poškodbe, zlomi ali vnetja. Pojavi se nenadoma, čuti se kot ostra bolečina in je večinoma lokalizirana. Je omejenega trajanja. Kronična mišično-skeletna bolečina je posledica prejšnje poškodbe, zloma, vnetja, presnovne motnje, degenerativnega procesa ali imunskega dogodka. Traja več mesecev, bolečino pa opisujejo kot razpršeno, stalno bolečino, ki jo pogosto spremljajo psihološke motnje, kot so tesnoba, depresija in nespečnost.

Diagnostično zdravljenje vsakega bolnika se začne z dobro opravljeno anamnezo in fizičnim pregledom. Pri ocenjevanju bolečine uporabljajo vizualno analogno lestvico bolečine. Diagnozo potrdijo z laboratorijskimi preiskavami in radiološko diagnostiko. Pristopi k zdravljenju mišično-skeletne bolečine so različni, vendar se najpogosteje uporablja zdravljenje z zdravili. Pri zdravljenju akutne bolečine je treba zdravljenje začeti čim prej z ustreznim odmerkom zdravila, da se prepreči razvoj kronične bolečine.

Najpogostejša zdravila proti bolečinam, ki niso narkotična, so paracetamol, acetilsalicilna kislina. Paracetamol nima izrazitih ledvičnih ali kardiovaskularnih stranskih učinkov. Pri zdravljenju bolečin se uporablja cela vrsta nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki imajo, poleg tega, da delujejo analgetično in antipiretično, tudi močnejši antirevmatični učinek. 

Bolniki z razjedami na želodcu ali dvanajstniku, astmo in boleznimi srca in ožilja ne smejo jemati nesteroidnih protivnetnih zdravil. Opiati, ki delujejo na opiatne receptorje, se uporabljajo za zdravljenje hudih in zelo hudih bolečin. Pri zdravljenju hudih bolečin lahko uporabimo kombinacijo dveh analgetikov različnega delovanja (npr. paracetamol z opiati v fiksni kombinaciji). Prednost kombinacije dveh snovi – paracetamola in tramadola – se kaže v boljšem analgetičnem učinku, zmanjšanju neželenih učinkov v primerjavi s standardnimi opioidi in manjši organski toksičnosti. Pri bolnikih z mišično-skeletnimi bolečinami pri zdravljenju uporabljamo antidepresive, antikonvulzive, mišične relaksante.

Poleg farmakoloških metod pri zdravljenju mišično-skeletnih bolečin imajo svoje mesto tudi nefarmakološke metode zdravljenja: fizikalna terapija (vaje za raztezanje in krepitev mišic, ultrazvok, TENS, laser, MT), akupunktura, psihološka terapija in kognitivno vedenjska medicina.

Vir: zdravobudi.hr