Cerebralna paraliza je izraz za skupino trajnih okvar možganskega tkiva, ki nastanejo zgodaj v življenju in onemogočajo popoln nadzor nad gibanjem. Lahko se razvije že v nosečnosti ali pri dolgotrajnem težkem porodu, ko otrok utrpi pomanjkanje kisika, kar trajno poškoduje možgane. Pogostejša je pri nedonošenčkih, kjer je lahko posledica resnih težav z dihanjem, krvavitev v možganih ipd. Povzroči jo lahko tudi huda okužba možganskega tkiva, meningitis ali huda poškodba glave.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Okvaro možganskega tkiva, ki nastane ob rojstvu, je v prvih treh mesecih težje zaznati. Gibalni in govorni centri v zgodnjih mesecih in tudi letih otrokovega življenja še niso povsem razviti oziroma ne prevladajo nad avtomatskim gibanjem, ki ga uravnava možgansko deblo. V prvem letu življenja lahko postanejo okvare bolj vidne, ko opazimo tako imenovani razvojni zaostanek. Otrok lahko zaostaja pri grobih razvojnih mejnikih, kot so nadzor glave, sedenje, stanje ali hoja. Težave so lahko bolj zaznavne pri finih gibih, kot je prijemanje predmetov, ali pa tudi samo na eni strani telesa. Motorika in govor sta pri otrocih s cerebralno paralizo lahko različno prizadeta. Večina otrok s cerebralno paralizo shodi pozneje, redki sploh ne shodijo. V sklopu cerebralne paralize poznamo različne stopnje in tudi vrste okvare.  Za spastično obliko je značilno, da so otrokove okončine trde in težje jih nadzorovano premika.

Cerebralna paraliza ni agresivna bolezen, torej z leti ne napreduje. Otroci s cerebralno paralizo imajo običajno povsem normalne umske zmogljivosti in se dobro vključijo v okolje.