Virus, ki ga prenašajo komarji, povzroča neznosne bolečine v sklepih

Bolezen se pogosto začne nenadoma, z visoko vročino in izrazitimi bolečinami v sklepih, ki lahko pri nekaterih bolnikih trajajo še mesece ali celo leta.

Čikungunjo povzroča virus čikungunje, ki se na človeka prenese predvsem s pikom okuženega komarja iz rodu Aedes. Med pomembnejšimi prenašalci sta rumenovročinski komar (Aedes aegypti) in azijski tigrasti komar (Aedes albopictus). Komar se okuži, ko piči človeka, ki ima virus v krvi, nato pa ga lahko prenese na druge ljudi. Čikungunja se torej v običajnih okoliščinah ne širi neposredno s človeka na človeka, temveč prek okuženih komarjev. Komarji Aedes so aktivni predvsem podnevi, zlasti v dopoldanskem času in pozno popoldne. Zato zaščita pred piki ni pomembna le ponoči, ampak tudi med dnevnimi dejavnostmi na prostem.

ECDC je v tedenskem poročilu, ki zajema podatke do 28. oktobra 2026, navedel 205 lokalno pridobljenih primerov čikungunje v Evropi. Od tega so jih 204 potrdili v Franciji, enega pa v Italiji. V Franciji so bili primeri razporejeni v 29 skupin oziroma žarišč okužb. Ob objavi poročila je bilo aktivnih 19 žarišč. Med večjimi so bila tista v krajih Prayssac in Cavalaire-sur-Mer.

Izraz lokalno pridobljena okužba pomeni, da se je človek okužil v državi, kjer so primer zaznali, in ne med potovanjem v drugo državo. Takšni primeri kažejo, da se virus lahko širi tudi na območjih Evrope, kjer so prisotni komarji, ki ga prenašajo.

Od okužbe do pojava simptomov običajno mine od tri do sedem dni, lahko pa se pojavijo tudi do 12 dni po piku okuženega komarja. Bolezen se pogosto začne nenadoma. Med najpogostejšimi simptomi so:

- visoka vročina,

- izrazite bolečine v sklepih,

- otekanje sklepov,

- bolečine v mišicah,

- glavobol,

- izpuščaj,

- utrujenost.

Za čikungunjo so posebej značilne močne bolečine v sklepih, ki lahko prizadenejo več sklepov hkrati. Najpogosteje se pojavijo v rokah in nogah, zlasti v zapestjih, gležnjih in prstih. Bolečine so lahko tako izrazite, da človeka ovirajo pri hoji, gibanju in vsakodnevnih opravilih. Pri nekaterih se pojavijo tudi slabost, bruhanje in občutljivost kože. Potek bolezni je lahko različen, zato vsi okuženi ne razvijejo enako izrazitih simptomov.

Večina bolnikov si opomore, vendar težave pri vseh ne izginejo hitro. Bolečine v sklepih se lahko nadaljujejo tudi po tem, ko vročina in drugi akutni simptomi že minejo. Po podatkih ECDC lahko pri približno 30 do 40 odstotkih obolelih pride do dolgotrajnega vnetja oziroma težav s sklepi. Te lahko trajajo več mesecev ali celo let in pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Hujši potek bolezni je verjetnejši pri starejših od 65 let, ljudeh z nekaterimi kroničnimi boleznimi in novorojenčkih. Posebno tveganje predstavlja tudi okužba nosečnice v obdobju okoli poroda, saj se virus lahko prenese na otroka med porodom. Pri novorojenčkih lahko povzroči tudi resne zaplete, med drugim vnetje možganov in možganskih ovojnic. Čeprav čikungunja praviloma ni smrtno nevarna bolezen, so možni tudi hudi zapleti, v posameznih primerih pa so bile z okužbo povezane tudi smrti, predvsem pri ljudeh z drugimi zdravstvenimi težavami.

Za čikungunjo ni specifičnega protivirusnega zdravila. Zdravljenje je zato usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov, počitek in nadomeščanje tekočine. Ob vročini in bolečinah lahko zdravnik priporoči ustrezno zdravilo proti bolečinam. Ker se lahko simptomi čikungunje prekrivajo s simptomi denge, je pomembno, da se pred uporabo nekaterih protivnetnih zdravil izključi možnost denge. O izbiri zdravil se je zato smiselno posvetovati z zdravnikom. Če se po potovanju na območje, kjer se virus širi, pojavijo vročina, izrazite bolečine v sklepih ali izpuščaj, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč in ob tem povedati, kje ste potovali ter kdaj so se začele težave.

Ker se virus prenaša s piki komarjev, je najpomembnejša zaščita pred njimi. ECDC priporoča več ukrepov:

- uporabljajte repelente proti komarjem v skladu z navodili proizvajalca;

- nosite oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, ki pokrijejo čim več kože;

- na okna in vrata namestite zaščitne mreže;

- uporabljajte komarnike, zlasti med spanjem;

- odstranite stoječo vodo iz cvetličnih podstavkov, posod, veder in drugih predmetov, kjer se lahko razmnožujejo komarji;

- posode za shranjevanje vode dobro pokrijte.

Komarji, ki prenašajo čikungunjo, lahko pikajo tudi podnevi, zato je zaščita potrebna ves dan. Pojav lokalnih okužb v Franciji in Italiji je opozorilo, da se bolezni, ki so bile nekoč povezane predvsem s tropskimi in subtropskimi območji, lahko širijo tudi v Evropi. Za potnike je zato pomembno, da se pred odhodom na območja z znanim prenosom zaščitijo pred piki komarjev, po vrnitvi pa so pozorni na morebitne simptome.

Vir: ECDC