Vsakršno pomanjkanje normalne in nujno potrebne tekočine – zaradi dehidracije, bolezni, vadbe ali vročinskega stresa – lahko povzroči, da se počutimo slabo. Najprej začutimo žejo in utrujenost, kmalu pa se pojavi tudi rahel glavobol, ki se lahko postopoma potencira. Če dehidracija traja dalj časa, lahko pridemo do duševne in fizične nezmožnosti delovanja.

Vodo nenehno izgubljamo z dihanjem, uriniranjem, izločanjem blata in s potenjem preko kože. Večina zdravih ljudi izredno dobro in samodejno uravnava nivo vode v telesu s prehranjevanjem in pitjem, vodita pa jih apetit in žeja. Slednje je težje pri dojenčkih, bolnikih, starejših, športnikih in tistih, ki se poslužujejo težjih fizičnih naporov, zlasti v vročini. 

Kaj se zgodi, ko dehidrirate?

Ko začutite žejo, je vaše telo že dehidrirano; naš mehanizem za žejo zaostaja za našo dejansko stopnjo hidracije.

Raziskave kažejo, da že 1 % dehidracije negativno vpliva na vaše razpoloženje, pozornost, spomin in motorično koordinacijo. Podatki o ljudeh (študije) so pomanjkljivi in protislovni, vendar se zdi, da se tekočina možganskega tkiva z dehidracijo zmanjša, kar zmanjša volumen možganov in začasno vpliva na delovanje celic.

Ko izgubljate telesno vodo, ne da bi jo nadomestili, postane vaša kri bolj koncentrirana in na neki točki to sproži, da vaše ledvice zadržujejo vodo. Rezultat: manj urinirate. Kri postaja gostejša in bolj koncentrirana, vaš srčno-žilni sistem jo težje kompenzira s povišanim srčnim utripom za vzdrževanje krvnega tlaka.

Ko je vaše telo dehidrirano – na primer pri in po vadbi ali soočenju s toplotnim stresom – se tveganje za izčrpanost ali kolaps sistema poveča. To lahko povzroči, da se vam na primer zavrti ali celo omedlite, če in ko prehitro vstanete.

Pomanjkanje vode ovira tudi poskuse telesa pri uravnavanju telesne temperature, kar lahko povzroči hipertermijo (ko je telesna temperatura močno nad normalno vrednostjo). 

Koliko vode bi bilo treba spiti na dan?

Običajne potrebe po vodi se drastično razlikujejo od različnih in številnih dejavnikov – denimo telesne sestave, metabolizma, prehrane, podnebja in vremena ter oblačil.

Kot zanimivost lahko povemo, da je bilo prvo 'uradno priporočilo' o vnosu vode podano šele leta 2004. Po podatkih Medicinskega inštituta je ustrezen vnos vode za odrasle moške in ženske 3,7 oziroma 2,7 litra na dan.

Približno 80 % skupne dnevne količine vode bi morali dobiti iz pijače, preostalih 20 % pa s hrano.

Seveda pa je to le približen vodnik. V nadaljevanju predstavljamo, kako lahko spremljate svojo hidracijo in skrbite za ustrezen vnos tekočine: 

- Spremljajte svojo telesno težo in se držite znotraj 1 % normalne osnovne vrednosti. Svojo izhodiščno vrednost lahko določite tako, da izračunate povprečje svoje teže (tik preden vstanete iz postelje, pred zajtrkom) tri zaporedna jutra.

- Spremljajte svoj urin. Urinirati morate redno (več kot tri- do štirikrat na dan). Barva urina mora biti bledo slamnate ali svetlo rumene barve brez močnega vonja. Če je uriniranje manj pogosto, je temnejše barve ali ima 'poseben' vonj, je to lahko znak, da morate spiti več tekočine.

- Bodite pozorni na pitje zadostne količine tekočine. Vaša poraba tekočine bi morala preprečiti zaznavanje žeje.

Povzeto po theconversation