Je najpogostejša huda psihiatrična bolezen. Večkrat se pojavlja pri starejših, predvsem pri ženskah. Sprožijo jo lahko spremembe v količini ženskih spolnih hormonov med menopavzo, po porodu, spontanem splavu ali umetni prekinitvi nosečnosti. Približno vsaka šesta ženska in vsak deveti moški se vsaj enkrat v življenju zdravi zaradi depresije. Večina depresivnih ljudi opaža blago izboljšanje razpoloženja čez dan. 

DEJAVNIKI TVEGANJA

- Depresija v preteklosti ali družinsko pojavljanje depresije.
- Slabo zdravstveno stanje (na primer po možganski ali srčni kapi).
- Vdovstvo.
- Izguba partnerja.
- Osebnostne težave.
- Osamitev.
- Pomanjkanje samozavesti.
- Pri starejših tudi spremembe zdravstvenega stanja ali življenjskih okoliščin, na primer ko dom prepustijo naslednikom.

KAJ JO POVZROČA?

Vzroki depresije so zapleteni, najverjetneje pa je njen pojav povezan z znižanjem ravni nekaterih prenašalcev živčnih dražljajev (nevrotransmiterjev), ki nas z draženjem določenih možganskih celic ohranjajo dobre volje. Med njimi je najbolj znan serotonin.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

- Utrujenost.
- Motnje spanja.
- Zaskrbljenost.
- Jokavost.
- Žalost, obupavanje, potrtost in črnogledost.
- Izguba naklonjenosti do sebe in drugih.
- Občutek nesposobnosti, nevrednosti, celo samozaničevanja.
- Izguba spolnega poželenja.
- Izguba samospoštovanja in samozavesti.
- Motnje apetita (običajno izguba).
- Otopelost, nerednost in brezbrižnost.
- Nespečnost ali dolga obdobja spanja, ki pomenijo beg pred težavami.
- Zgodnje zbujanje - značilno med drugo in četrto uro.
- Prepričanje, da se je vse zarotilo proti vam, preganjavica, razmišljanje o smrti in celo samomoru.