Disfonija ali hripavost je najpogostejši simptom motenj sluznice grla in glasilk. Hripavost se lahko pojavi kot posledica vnetnih bolezni grla in organskih motenj v grlu. Za hripavost je značilno odstopanje od normalne amplitude zvočnega vala (intenzivnosti), frekvence zvočnega vala (višine) in kakovosti glasu. Lahko se pojavi akutna disfonija ali pa pride do kronične.

Afonija ali izguba glasu je popolno pomanjkanje glasu, stanje, v katerem oseba ne more glasno govoriti. Pojavlja se, podobno kot disfonija, pri različnih vnetnih stanjih grla, lahko pa tudi pri bolezni mišic in živcev. Možna je tudi psihogena afonija. Tako kot disfonija se lahko pojavi kot akutna ali kronična.

Vzroki

Vzroke za disfonijo lahko razdelimo na:

- Žilne – krvavitev v glasilkah, hematom glasilk, hemangiom glasilk, možganska kap kot zaplet krvavitve ali ishemije in podobno.

- Nalezljive – vnetne bolezni grla in glasilk, laringitis.

- Travmatične – laringofaringealni refluks, kajenje, kašelj, glasno govorjenje, kričanje.

- Avtoimune bolezni – revmatoidni artritis, Wegenerjeva bolezen, sistemski eritematozni lupus, nevrološke bolezni ...

- Presnovne bolezni in zdravila – sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, astma, uporaba inhalacijskih steroidov, zdravil, ki sušijo sluznico ...

- Idiopatski/iatrogeni – operacije na vratu in prsnem košu, kirurgija ščitnice, intubacija, radioterapija – obsevanje ...

- Neoplastični – tumorji grla, pljuč in ščitnice, ki pritiskajo na živce grla in benigne spremembe na glasilkah – vozlički, ciste, polipi, granulomi, edemi, papilomi, levkoplakija.

- Prirojene – prirojene anomalije v grlu, oslabelost hrustanca grla, adhezije, hemangiomi, stenoze, nepremične glasilke ...

Lahko pride do t. i. funkcionalne disfonije brez organskega vzroka. Pogosto so posledica hiperfunkcije in napetosti v vratnih mišicah. 

Vzroki za afonijo so zelo podobni vzrokom za disfonijo. Psihogena afonija je pogostejša kot disfonija. Najpogosteje je posledica konverzijske nevroze.

Simptomi

Simptom afonije je popolna odsotnost glasu, ostali pa so odvisni od vzroka vnetega grla in zajemajo:

- oteženo požiranje,
- občutek tujka v grlu,
- oteženo požiranje,
- aspiracijo,
- krvavitev iz grla,
- kašelj.

Glavni simptom disfonije je poleg tistih, ki so našteti pri afoniji, še hripavost večje ali manjše intenzivnosti.

Kdaj je potreben specialistični pregled?

Pri morebitni hripavosti in glasovnih motnjah, ki trajajo več kot dva tedna, je potrebna vizualizacija glasilk, torej pregled pri otorinolaringologu in foniatru. Pregled bo ugotovil vzrok hripavosti in odločil o načinu zdravljenja. Zdravljenje mora biti etiološko – usmerjeno na vzrok hripavosti.

Zdravljenje je odvisno od vzroka

Mnogi vzroki za hripavost (zlasti vnetne virusne bolezni, kot je akutni laringitis) izginejo sami, brez zdravljenja.

Vnetne bakterijske bolezni zdravimo z antibiotiki, inhalacijami, varčevanjem z glasom.

Funkcionalna disfonija je predvsem na področju zdravljenja glasoterapevta in logopeda.

Polipe, ciste, papilome, levkoplakijo in podobne benigne tvorbe običajno zdravimo kirurško.

Tumorje grla se zdravi endoskopsko z laserjem ali zunanjim dostopom do vratu. 

Rehabilitacija glasu po totalni laringektomiji je možna z logopedsko obravnavo z učenjem ezofagealnega glasu – glas, ki nastane z vračanjem zraka iz želodca, namestitvijo govorne proteze, obstajajo pa tudi električni pripomočki, ki pomagajo ustvariti glas.

Pri atrofičnih glasilkah, ki se ne dotikajo fonacije, lahko povečamo glasilke z avtologno maščobo (lastno maščobno tkivo, vzeto iz trebuha) ali tiroplastiko. Podobna operacija se izvaja na nepremičnih (paralitičnih) glasilkah.

Vokalne papilome zdravimo kirurško, z dodatno uporabo nekaterih zdravil, kot so cidofovir, bevacizumab ipd.

Za psihogeno afonijo/disfonijo bo, poleg foniatra in glasovnega terapevta, včasih moral sodelovati tudi psihiater.

Sprememba barve glasu

Posebno področje foniatrije se nanaša na spremembo barve glasu, največkrat gre za spremembo barve glasu in spremembo frekvence pri osebah, ki spremenijo spol iz moškega v ženskega. 

Po kompleksnem psihiatričnem zdravljenju, medicinskih in kirurških posegih večini ljudi, kljub intenzivni logopediji, ostaja nesprejemljiva barva glasu. 

Ljudje so stigmatizirani zaradi globokega glasu. V kontroliranem govoru lahko dosežejo ženski podoben glas, v situacijah, kot so smeh, zehanje, kašljanje in podobno, pa postane glas globok.

Obstajajo različne tehnike za dvig osnovnih frekvenc glasu, ki vključujejo lasersko zdravljenje, skrajšanje glasilk, šivanje ščitnice in krikoidnega hrustanca, da jih približamo in podaljšanje glasilk, do bolj agresivnih tehnik, ki vključujejo resekcijo ščitničnega hrustanca in oblikovanje nove sprednje komisure.

Povzeto po Adiva.hr