Driska lahko pomeni pogostejše iztrebljanje, odvajanje tekočega blata ali pa večje količine blata, kot ste sicer vajeni.Včasih jo spremljajo bolečine v trebuhu, napihnjenost, izguba apetita in bruhanje. Huda driska lahko vodi v izsušenost, ki utegne biti zelo nevarna, predvsem pri dojenčkih in ostarelih. Kratka obdobja driske, predvsem s sočasnim bruhanjem, so včasih posledica gastroenteritisa ali zastrupitve s hrano. Driska, ki traja tri ali štiri tedne, pa je običajno znak resnejšega črevesnega obolenja, ki zahteva
strokovno obravnavo.

KAJ JO POVZROČA?

Driska, ki se nenadoma pojavi pri sicer zdravi osebi, je največkrat posledica spremenjene prehrane ali okužbe s hrano ali vodo. Običajno traja nekaj ur do največ deset dni. Pogosto se pojavi med potovanjem v tujini.

Drisko lahko povzročajo tudi okužbe, ki se prenašajo s tesnim osebnim stikom. Infekcijski gastroenteritis je najpogostejši vzrok driske pri dojenčkih in malčkih.

Pri osebah, ki jemljejo nekatera zdravila, na primer antibiotike, je driska posledica porušenega ravnovesja med črevesnimi bakterijami.

Vztrajna driska je lahko posledica kroničnega črevesnega vnetja zaradi bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen.

Lahko je tudi znak motenega prehajanja sestavin hrane skozi črevesno steno v kri (malabsorpcija) pri boleznih, kot je celiakija.

Pri laktozni intoleranci je driska posledica motene absorpcije laktoze (naravni sladkor v mleku).

Okužba z zajedavci, na primer giardiaza in amebiaza, lahko vodi v kronično drisko.

Pri sindromu razdražljivega črevesa se zaradi nepravilnega krčenja črevesa driska izmenjuje z obdobji zaprtja.