Oseba s fobijo se skuša na vsak način izogniti objektu ali okoliščini, ki ji vzbuja strah, kar jo ovira v vsakdanjem življenju. Fobije se pojavljajo pri vsakem dvajsetem človeku. Večinoma izvirajo iz zgodnjega otroštva, težave pa se običajno pojavijo v poznem otroštvu, puberteti ali zgodnji odrasli dobi. Izpostavitev objektu ali okoliščini, ki bolniku povzroča strah, sproži panično reakcijo s hromečo tesnobnostjo, potenjem in pospešenim srčnim utripom. Bolnik se zaveda, da je silni strah, ki ga preveva, nerazumen. Čuti pa tudi nezadržno potrebo, da bi se temu, česar se boji, izognil, kar ga sčasoma začne omejevati pri vsakodnevnih dejavnostih.

ENOSTAVNE FOBIJE

Fobije, pri katerih strah sproži neki objekt ali okoliščina, na primer strah pred pajki, višino ali potovanjem z letalom, imenujemo nezapletene. Mednje sodita denimo klavstrofobija, strah pred zaprtimi prostori, in strah pred krvjo.

KOMPLEKSNE FOBIJE

Kompleksne fobije so bolj zapletene, saj lahko bolniku vzbudi strah več različnih objektov ali okoliščin. Značilen primer je agorafobija, pri kateri bolnika prevzame strah, če se znajde sam na odprtem prostoru ali če se znajde na javnem mestu brez izhoda na varno. Tudi socialne fobije, na primer pretirana sramežljivost, sodijo med kompleksne fobije.

KAJ JIH POVZROČA?

Vzroka fobije pogosto ne moremo določiti. Nezapleteno fobijo lahko včasih povežemo z izkušnjo iz otroštva. Opažamo družinsko nagnjenost, vendar to pripisujemo predvsem
prenosu posameznih vedenjskih vzorcev s starejšega družinskega člana na otroke. Kompleksne fobije se včasih pojavijo po nepojasnjenem paničnem napadu. Nekateri si zapomnijo, da je neka stresna okoliščina sprožila njihov strah, zaradi česar se ta v podobnih okoliščinah ponovi.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Izpostavitev okoliščinam, ki sprožijo fobični odziv, ali celo zgolj razmišljanje o njih povzročita hudo tesnobnost, ki jo spremljajo:

• vrtoglavica ali omotica,
• palpitacije (občutek hitrega srčnega utripa),
• potenje, tresavica in slabost,
• kratka sapa.

Vsem fobijam je skupno nenehno izogibanje povzročiteljem strahu, zaradi česar prizadeta oseba ostaja doma in postane depresivna. Včasih skušajo fobične osebe strah olajšati s pretiranim pitjem alkohola ali uživanjem mamil.