Zdrave dlesni so rožnate barve in čvrste na otip. Pri gingivitisu pa so dlesni vijolično-rdečkaste, mehke in bleščeče ter pogosto krvavijo, zlasti med ščetkanjem zob. To bolezensko stanje navadno povzroča kopičenje plaka na mestu, kjer se dlesen dotika spodnjega roba krone zoba. Gingivitis lahko poslabša jemanje nekaterih zdravil, na primer fenitoina za zdravljenje epilepsije in pa tudi antihipertenzivov - zdravil za preprečevanje zvišanega tlaka. Omenjena zdravila lahko povzročijo čezmerno rast dlesni, kar močno ovira odstranjevanje zobnega plaka. Gingivitis lahko poslabšajo tudi kontracepcijske tablete, pogosteje pa se pojavlja pri nosečnicah, ker med nosečnostjo prihaja do velikih sprememb v ravni nekaterih hormonov. Če gingivitis nastane nenadoma, v akutni obliki, govorimo o Vincentovi infekciji. Navadno se pojavlja pri mladoletnih in mlajših odraslih. Takšno stanje se lahko občasno razvije tudi kot posledica kroničnega gingivitisa, za njegov nastanek pa je kriva nenormalna rast bakterij, ki so normalno prisotne tudi v zdravih ustih in so neškodljive. Vincentova infekcija je pogostejša pri ljudeh, ki so izčrpani ali živijo pod stresom, in pri ljudeh, ki imajo aids.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Simptomi gingivitisa se razvijejo počasi in navadno zajemajo:

• vijolično-rdečkaste, mehke, bleščeče in otekle dlesni ter
• dlesni, ki krvavijo med čiščenjem zob.

Če gingivitisa ne zdravimo, nastane med zobom in dlesnijo žep, kjer se lahko nabere še več zobnega plaka. Bakterije v plaku lahko  povzročijo, da se vnetje razširi. Sčasoma se lahko razvije kronični periodontitis ali pa se dlesni umaknejo. V težjih primerih pride do izgube enega ali več zob.

Simptomi Vincentove infekcije se navadno razvijejo v enem ali dveh dneh in lahko zajemajo:

• svetlo rdeče dlesni, ki so pokrite s sivimi oblogami,
• kraterjem podobne razjede na dlesni,
• dlesni, ki močno krvavijo,
• ustni zadah in kovinski okus v ustih ter
• boleče dlesni.

Če Vincentova infekcija napreduje, lahko otečejo vratne bezgavke, pojavi pa se tudi vročina.