Okvare sluha so lahko prirojene ali pridobljene. Svetovna zdravstvena organizacija gluhoto opredeljuje kot eno najtežjih oblik invalidnosti. V Sloveniji je gluhim osebam priznana 80-odstotna telesna okvara.

Gluhota že v sami osnovi in opredelitvi predstavlja eno najtežjih oblik invalidnosti. Kakšne in kolikšne okvare sluha poznamo?

Poznamo gluhost in naglušnost. Gluhost je popolna nezmožnost zaznavanja zvokov, naglušnost pa je delna zmožnost zaznavanja zvokov. Če bi to razvrstil v stopnje, si sledijo po tem vrstnem redu: normalen sluh, lažja naglušnost, srednja naglušnost, težja naglušnost in gluhota. 

Kakšni pa so vzroki za izgubo sluha?

Vzroki za izgubo sluha so zelo različni. Lahko so genetski vzroki, gluhost oz. naglušnost kot posledica poškodbe ali bolezni, tukaj imamo še gluhost in naglušnost kot posledico starosti in še druge. 

Kako delujejo naglušne osebe?

To bi vam vsekakor bolje povedali uporabniki. Za naglušno osebo je izziv že poslušati vsakdanji pogovor. Ne sliši dobro, zato si pomaga z branjem z ustnic. Včasih mora naglušna oseba ugibati, kaj je njen sogovornik povedal. To je za naglušno osebo zelo stresno. Posledice so lahko, da se takšna oseba umakne iz družbe in se oddalji od ostalih.

Kaj pa gluhe osebe?

Gluhe osebe si pomagajo z znakovnim jezikom. Tako kot naglušne osebe se tudi gluhe pogosto oddaljijo od slišečih. Za komunikacijo s slišečimi v raznih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, policija, trgovine in ostale, pokličejo tolmača slovenskega znakovnega jezika. 

Mi kot laiku zaupate, kako konkretno naj komuniciram z gluho in naglušno osebo? Moram denimo paziti na ton in jakost glasu, moramo vedno uporabljati znakovni jezik? Pogosto menimo, da moramo povišati jakost svojega glasu, je to res?

Bolj kot jakost je pri komuniciranju z naglušno osebo pomembna hitrost govora. Z naglušno osebo govorimo počasi, če dam primer: 12 črk na sekundo. Če vidimo oz. opazimo, da nas naglušna oseba ne razume, ne razume na primer našega stavka ali besede, poskusimo stavek ali besedo zastaviti drugače, poiščemo sopomenko za določeno besedo. Pri izgovorjavi pazimo, da se ne deremo in ne pačimo naše izgovorjave. Besede izgovarjamo popolnoma normalno, nikakor pa ne smemo prehitro govoriti. 

Z gluho osebo pa si, če ne znamo znakovnega jezika, pomagamo s pisanjem. Vzamemo si čas, če je mogoče, pokličemo tolmača znakovnega jezika ali pa klicni center, ki nam lahko pomaga pri lažjemu sporazumevanju. 

Dotaknila bi se še znakovnega jezika, ki je za gluhe in naglušne osebe zelo pomemben. Zanima me, ali po vsem svetu uporabljamo enak znakovni jezik?

Tako kot imamo različne jezike in narečja znotraj države, tako se razlikujejo znakovni jeziki. Znakovni jeziki se od države do države razlikujejo. Zelo so vezani na kulturo, tradicijo in okolje, iz katerega izhajajo. Že v slovenščini imamo številna narečja in različne besede za isto stvar. V Ljubljani denimo rečemo 'govoriti', Prekmurci rečejo 'gučati'. Znakovni jeziki so kot govorni jeziki. Omenil bi, da lahko najdemo podobnosti pri znakovnih jezikih med državami bivše Jugoslavije, a se tudi že ti med seboj razlikujejo. Jezik je živ, znakovni ni nič drugačen.

Toda ali obstaja mednarodni jezik za gluhe osebe? 

V mednarodni komunikaciji se uporablja mednarodna kretnja, ki velja za neke vrste esperanto. 

Kakšne tehnične pripomočke uporabljajo gluhe in naglušne osebe? Koliko, če je, je financirano s strani države, koliko morajo uporabniki kriti sami?

Gluhi lahko dobijo tehnične pripomočke po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Razpisana je lista tehničnih pripomočkov. Naša država je določila vrednost vsakega tehničnega pripomočka, ki je objavljen na tem seznamu. Če sem konkreten, država subvencionira 85 odstotkov vrednosti teh tehničnih pripomočkov, ostalih 15 odstotkov plača uporabnik sam. Edino, če in ko gre za socialno ogroženo osebo ali otroka, v tem primeru država popolnoma krije nakup tehničnega pripomočka.