Angina je pogosto vnetje, ki prizadene predvsem majhne otroke, pa tudi odrasle. Med požiranjem ali brez njega se pojavi bolečina v zadnji steni žrela. Ker se pojavlja v hladnejših mesecih, jo lahko poljubno imenujemo sezonska bolezen, piše krenizdravo. Gnojna angina ali faringitis je akutni vnetni sindrom žrela, ki ga povzročajo različni mikroorganizmi. Je vnetje, ki prizadene žrelo in mandlje.

Glede na izvor je lahko angina primarna ali sekundarna. Primarna angina je neodvisna bolezen, za katero je značilno vnetje v samem žrelu. Sekundarna angina se pojavi kot posledica zapletov druge bolezni, kar prispeva k oslabitvi imunosti. Najpogostejše so virusne okužbe zgornjih dihalnih poti. Večina vzrokov je nalezljive narave. Daleč najpogosteje jo povzroči virus ali bakterija. Manj pogosta vzroka sta absces in epiglotitis.

Glavne značilnosti faringitisa so vneto grlo, oteženo požiranje, glavobol, spremembe na mandljih, obložen jezik in povečanje regionalnih bezgavk. Pri gnojni angini je inkubacijska doba bolezni kratka, približno 1 do 3 dni. Vnetje je večinoma posledica oslabljene imunosti in ga pogosto spremlja povišana telesna temperatura. Prenaša se kapljično z okužene osebe, ki kašlja, kiha ali govori in izloča povzročitelje bolezni v svoje okolje.

Simptomi gnojne angine:

- vneto grlo, ki se lahko razširi na ušesa in oteži požiranje,

- rdečina v grlu.

- povečane tonzile z belimi pikami na njih,

- neprijeten zadah,

- izguba apetita,

- povišana telesna temperatura nad 38,5 C (pojavi se lahko tudi gnojna angina brez temperature),

- otekle bezgavke pod čeljustjo in na vratu,

- glavobol,

- izguba glasu ali spremembe glasu,

- izpuščaj na koži ali v ustih,

- izcedek iz nosu in kašelj,

- rdečina in oteklina mehkega neba,

- vnetje sluznice oči,

- slabost in bruhanje,

- utrujenost,

- bolečine v trebuhu (pri otrocih).

Koga prizadene gnojna angina? 

Poleg otrok je ta bolezen pogosta tudi pri odraslih z oslabljeno imunostjo. Zanimivo je, da ne vpliva na starejšo populacijo. Starost bolnikov običajno ne presega 35 let. Diagnozo postavimo z brisom žrela ali krvnim testom. Bris naredimo ob sumu na bakterijsko vnetje, krvni test pa odpravi dvom, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo.

Ko gre za gnojno angino, vedno predpišejo antibiotik. Za odrasle je enako kot za otroke. Pomembno je počivati, piti veliko tekočine in se izogibati začinjeni in trdi hrani. Jejte juhe, pireje in kaše.

Glavno zdravljenje gnojne angine pri odraslih vključuje prejemanje antibakterijskih zdravil, ki zmanjšujejo tveganje za revmatično vročino, z uporabo brizge z iglo. Če vam je predpisan antibiotik in po treh dneh ni vidnega napredka, ga je treba zamenjati.

Gnojna angina je nalezljiva bolezen, ki se prenaša na več načinov: po zraku, kapljično, od bolne osebe ali prenašalca, z aktiviranjem lastnih mikroorganizmov v telesu po oslabitvi imunskega sistema, pod vplivom okoljskih dejavnikov: hipotermija, vdihavanje prahu in dima iz različnih virov.

Zdravljenje gnojne angine

Nekatere metode zdravljenja so že bile omenjene. Pri večini ljudi je treba virusne okužbe zdraviti samo s paracetamolom, da bi znižali povišano telesno temperaturo (gnojna angina brez antibiotikov). Koristen je tudi aspirin, vendar ga ne smejo jemati mlajši od 16 let. Ko gre za bakterijsko okužbo in so vam predpisani antibiotiki, je pomembno, da predpisani odmerek dokončate.

Odstranitev mandljev je potrebna pri tistih bolnikih, ki trpijo zaradi ponavljajočih se hudih in dolgotrajnih okužb. Če ste imeli dolgotrajno gnojno vnetje mandljev več kot petkrat v enem letu, boste morda morali odstraniti mandlje. Vendar se danes ta praksa izvaja veliko manj pogosto kot prej. Najboljše priporočilo za hitro okrevanje je zagotovo topel čaj in počitek.

Vir: krenizdravo