Kdo je pri gripi najbolj ogrožen in kako se zaščititi

Gripo povzroča virus influence, ki se širi predvsem s kapljicami pri kašljanju, kihanju in govorjenju. Okužena oseba lahko virus širi že približno dan pred pojavom simptomov in še pet do sedem dni po njihovem začetku. Virusi gripe se lahko prenašajo tudi prek onesnaženih površin, če se nato dotaknemo oči, nosu ali ust.

Pri sicer zdravem človeku gripa običajno mine brez hujših posledic. Večje tveganje za težji potek in zaplete pa imajo predvsem starejši od 65 let, majhni otroci, zlasti najmlajši, nosečnice ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Med bolj ogroženimi so tudi ljudje s kroničnimi boleznimi, med drugim z astmo, srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ter boleznimi ledvic, jeter in živčevja.

Večje tveganje predstavlja tudi huda debelost. Gripa lahko pri ranljivejših ljudeh povzroči zaplete, kot so pljučnica, poslabšanje kronične bolezni, redkeje pa tudi resnejše zaplete, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje.

Gripa se pogosto začne precej nenadoma. Značilni simptomi so vročina, mrzlica, glavobol, bolečine v mišicah, izrazita utrujenost, suh kašelj, boleče žrelo ter zamašen ali tekoč nos. Vročina ni nujno prisotna pri vsakem bolniku. Pri otrocih se lahko pojavita tudi bruhanje in driska. V primerjavi s prehladom gripa običajno povzroči izrazitejše splošno slabo počutje.

Najboljši način za zmanjšanje tveganja za gripo in njene zaplete je cepljenje. Cepivo sicer ne zagotavlja popolne zaščite pred okužbo, vendar zmanjšuje tveganje za težek potek bolezni, hospitalizacijo in smrt. Ker se virusi influence hitro spreminjajo, se cepivo prilagaja vsaki sezoni. Zaščita se lahko sčasoma tudi zmanjša, zato je cepljenje priporočljivo ponavljati vsako leto.

Pomembno je tudi, da cepivo proti gripi ne more povzročiti gripe. Po cepljenju se lahko pojavita bolečina na mestu vboda ali kratkotrajna utrujenost oziroma slabo počutje, vendar to ni gripa.

Tveganje za okužbo lahko zmanjšamo z rednim in temeljitim umivanjem rok, izogibanjem dotikanju obraza ter pokrivanjem ust in nosu pri kašljanju in kihanju. Pomembno je tudi redno čiščenje pogosto dotikanih površin, izogibanje tesnim stikom z bolnimi ljudmi in zračenje prostorov. Če zbolimo, je najbolje ostati doma in omejiti stike z drugimi.

Če se simptomi gripe pojavijo pri osebi, ki spada v skupino z večjim tveganjem za zaplete, je priporočljivo čim prej poklicati zdravnika. Protivirusna zdravila so lahko učinkovitejša, če se zdravljenje začne zgodaj, pogosto v prvih dveh dneh po začetku simptomov. Takojšen zdravniški pregled je potreben ob težkem dihanju, bolečini ali pritisku v prsih, zmedenosti, izraziti oslabelosti, dehidraciji ali če se po začetnem izboljšanju vročina oziroma kašelj ponovno pojavita in se stanje poslabša.

Vira: Mayo Clinic, Verywell Health