Manjša vreznina običajno neha krvaveti v desetih minutah. Pri hemofilikih, bolnikih z dednim pomanjkanjem faktorjev strjevanja krvi, pa lahko tudi majhna vreznina krvavi več ur ali celo dni. Pojavljajo se tudi spontane krvavitve. 
Podobne značilnosti ima tudi precej redkejša Christmasova bolezen. Obe bolezni se pojavljata le pri moških.

KAJ POVZROČA HEMOFILIJO?

Hemofilija in Christmasova bolezen sta posledici gensko pogojenega pomanjkanja proteina, ki sodeluje v procesu strjevanja krvi, in sicer faktorja VIII pri hemofiliji in faktorja IX pri Christmasovi bolezni. Genski okvari, ki ju povzročata, sta različni. V obeh primerih gre za okvaro gena na kromosomu X (spolno dedovanje). Pri ženskah, ki imajo dva kromosoma X, se bolezen ne izrazi, saj imajo eno normalno kopijo omenjenega gena, razvije pa se pri moških, ki imajo samo en kromosom X. Ženske pa lahko okvarjeni gen prenašajo na otroke. Vsak otrok ima ne glede na spol polovično možnost, da podeduje okvarjeni gen. Pri približno tretjini bolnikov s hemofilijo ali Christmasovo boleznijo pa je okvara gena naključna. Taki bolniki nimajo prednikov s krvno boleznijo.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Simptomi so raznovrstni, njihova resnost pa je odvisna od tega, koliko faktorja VIII ali IX lahko tvori njihovo telo. Simptomi se običajno izražajo že v otroštvu in vključujejo:

• nastajanje modric tudi ob manjših poškodbah,
• nenadne, boleče otekline mišic ali sklepov zaradi krvavitve,
• dolgotrajno krvavenje po poškodbah ali manjših kirurških posegih.