Ščitnični hormoni so potrebni za uravnavanje različnih  mehanizmov, zlasti presnove. Njihovo pomanjkanje   tako upočasni številne telesne funkcije. Pojav je pogostejši pri ženskah, še posebej po 40. letu. K razvoju bolezni lahko prispevajo tudi dedni dejavniki.

KAJ GA POVZROČA?

Pogost vzrok za hipotiroidizem je vnetje ščitnice, tiroiditis. Najpogostejša oblika je avtoimunsko vnetje ščitnice, imenovano Hashimotojev tiroiditis. Telo tvori protitelesa, ki ščitnico poškodujejo. Do vnetja ščitnice lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov. Tako je, na primer, po porodu pri približno 10 odstotkih žensk opazno prehodno poslabšanje ščitnične funkcije.

Hipotiroidizem je možna posledica zdravljenja hipertiroidizma z radioaktivnim jodom ali kirurškim posegom, kjer uničijo ali odstranijo del žleznega tkiva. Lahko se zgodi,
da preostanek žleze ne more kriti potreb telesa.

Eden od pomembnih razlogov za nezadostno delovanje ščitnice je tudi pomanjkanje joda v hrani.

V redkih primerih se hipotiroidizem lahko razvije zaradi motnje v delovanju hipofize, ki ne sprošča dovolj hormona, ki spodbuja delovanje ščitnice (TSH, tiroideo stimulirajoči hormon). Vzrok za premajhno tvorbo TSH je pogosto tumor hipofize.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Simptomi hipotiroidizma se razvijajo počasi, tudi večmesecev. Predvsem v začetnem obdobju bolezni so lahko neopazni:

• utrujenost, tudi ob manjšem telesnem naporu,
• pridobivanje na telesni teži,
• zaprtje,
• znižanje glasu,
• občutljivost za mraz,
• otekanje v predelu obraza in oči,
• tanjšanje las in dlak,
• močnejše menstrualne krvavitve pri ženskah
Pri nekaterih bolnikih s hipotiroidizmom se poveča ščitnica, kar se kaže kot golša