Mononukleoza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus iz družine virusov herpesa, imenovan Epstein-Barr. Okužba je pogosta med najstniki in mladimi odraslimi. Odrasli imajo manj možnosti za razvoj mononukleoze.

Simptomi mononukleoze

Za infekcijsko mononukleozo so značilni:

- otekle bezgavke,

- vročina,

- vneto grlo in

- izjemna utrujenost.

Kot vidite, so simptomi zelo netipični in lahko kažejo na vrsto drugih bolezni, od zelo neškodljivih, kot je prehlad, do zelo resnih, kot sta levkemija ali Hodgkinova bolezen (maligna bolezen bezgavk).

Kako se širi okužba?

Pogosto se širi s stikom z okuženo slino iz ust. Traja lahko od štiri do šest tednov, da se pojavijo prvi simptomi po okužbi (inkubacijsko obdobje), običajno pa ne traja dlje kot štiri mesece.

Prenos je mogoče preprečiti le, ironično, če nikogar ne poljubljate ali nosite masko, ker se bolezen širi izključno s poljubljanjem, zaradi česar je dobila vzdevek bolezen poljubljanja.

Diagnostični izzivi

Kako poleg zahrbtnih splošnih simptomov posumiti na mononukleozo? Še posebej pri odraslih?

Za dobro diagnozo je vedno potrebna dobra anamneza. To pomeni, da vas bo moral zdravnik vprašati o številnih težavah, ki jih imate. Bodite potrpežljivi in natančno odgovarjajte na vprašanja. Nato je potreben pregled.

Pregled vključuje:

- blago rdeče grlo, ki je včasih pomešano z bakterijsko boleznijo, zato ga lahko velikokrat po nepotrebnem zdravijo z antibiotiki,

- povečane vratne bezgavke, kar pri vseh laikih pogosto vzbuja velik strah,

- povečana vranica in/ali jetra, kar zahteva natančen pregled trebuha.

Vzorčenje krvi v laboratoriju primarne zdravstvene oskrbe lahko izključi bakterijsko okužbo in usmeri nadaljnjo diagnozo.

Rahlo povišani testi pogosto kažejo na poškodbo jeter. Težava je v tem, da pri virusih le redko zahtevamo jetrne preiskave (ker niti ni nujno), ampak le krvni test in C-reaktivni protein. Zato je v primeru suma na mononukleozo potrebno odvzeti kri v mikrobiološkem laboratoriju, kjer ugotavljajo protitelesa proti virusu EBV. Prisotnost in količino protiteles IgG in IgM določijo iz pridobljenega vzorca krvi. Protitelesa IgG kažejo na zgodovino okužbe, protitelesa IgM pa govorijo v prid akutni (trenutni) okužbi. Če torej opazite pozitiven test protiteles IgG, to ne pomeni, da imate mononukleozo, ampak ste verjetno tudi že bili v življenju v stiku z virusom.

Zdravljenje, ki zahteva veliko potrpljenja

Za zdravljenje mononukleoze je potrebno veliko potrpljenja. Počitek z uravnoteženo prehrano in pitjem zadostne količine tekočine je namreč najpomembnejša terapija.

Čudežnih zdravil ni, prav tako ni drugih zdravil, ki bi lahko vodila do hitrega okrevanja. V primeru bolečine in zvišane telesne temperature lahko vzamete paracetamol in/ali nesteroidna protivnetna zdravila. Vneto grlo je lahko zelo vztrajno in ga lahko poskusite ublažiti z izpiranjem ust z žajbljevim čajem ali s kakšnim pripomočkom, ki ga dobite v lekarni.

Še enkrat poudarjamo, da je potek mononukleoze pri odraslih lahko veliko hujši ali daljši z možnimi, na srečo redkimi zapleti, kot so zlatenica, okvare srčne mišice, disfunkcija kostnega mozga in podobno. V primeru novih simptomov, kot so šibkost mišic in celotnega telesa, kratke sape, nenadne bolečine, izpuščajev ali poslabšanja prejšnjih simptomov, se je treba nemudoma obrniti na zdravnika, ki bo ugotovil, katere preiskave so potrebne, in se odločil za morebitno zdravljenje.

Povzeto po Adiva.hr