Kakšen je občutek čustvene otopelosti?

Mnogi pravijo, da si je čustveno otopelost težko predstavljati, če je ne izkusimo sami. Nekateri to opisujejo kot občutek praznine ali malodušja, drugi kot občutek osamljenosti, spet tretji kot brezup in občutek, kot da ne bo nikoli bolje. 

"Pogosto se počutim nevidno, kot da sem duh. Opazujem svoje bližnje, njihovo interakcijo, a čutim, kot da bi obstajala nevidna ovira, ki mi preprečuje, da bi se jim pridružila." Lana, 36 let

"Sem kot podmornica, ki pluje neopaženo in srka čustva drugih. A če bi me vprašali, kakšna so moja čustva, vam ne bi znal povedati." Robert, 42 let

"Znotraj in okoli mene en sam vakuum. Kot da sem zunaj svojega telesa in občutij, kot da sem samo lupina." Iva, 27

 Kakšni so simptomi? 

- Občutek, kot da nismo polno prisotni v svojem življenju. 

- Nezmožnost stika s svojimi občutki. 

- Občutek oddaljenosti ali odmaknjenosti od drugih. 

- Občutek čustvene otopelosti. 

- Težave z doživljanjem pozitivnih občutkov. 

- Izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih smo nekoč uživali. 

- Nagnjenost k izolaciji.

Kaj lahko privede do čustvene otopelosti?

Med možne vzroke lahko umestimo neuravnotežen življenjski stil, kjer delo prevladuje nad sprostitvijo, kar sčasoma vodi do kroničnega nezadovoljstva. Tudi osebe z anksioznimi motnjami lahko doživijo čustveno otopelost kot odziv na izjemno visoke ravni stresa, strahu in zaskrbljenosti. Pomembno vlogo ima tudi mejna osebnostna motnja (MOM), pri kateri oseba doživlja obdobja čustvene odmaknjenosti in se počuti, kot da občutki niso njeni. 

Podobno velja tudi za osebe, ki trpijo za depresijo – te ob prehodu skozi depresivne epizode občutijo otopelost in praznino. Pri tej temi zagotovo ne moremo niti mimo stresa. Osebe, ki so izgorele, izčrpane ali preobremenjene, se pogosto počutijo ločene od svojih občutkov. Otopelost se pogosto pojavlja tudi ob izkušnji psihičnih in telesnih zlorab, pri katerih je omrtvičenje čustev obrambni mehanizem za obvladovanje doživetega. Poleg naštetega pa je otopelost lahko tudi stranski učinek nekaterih zdravil, zlasti za zdravljenje anksioznosti in depresije, ki vplivajo na to, kako možgani obdelujejo razpoloženje in čustva. 

Kako izstopiti iz čustvene praznine?

Prvi korak k preseganju čustvene praznine je njeno prepoznavanje in zdravljenje osnovnega vzroka. V nekaterih primerih pomaga že sprememba življenjskega sloga, spet drugič pa lahko na pomoč priskočijo bližnji ali strokovnjak za duševno zdravje. Predvsem pa je pomembno, da: 

- razvijemo podporni sistem: čeprav se na začetku zdi težko vzpostaviti stik z drugimi, iskanje socialne podpore pri sorodnikih in prijateljih pomaga zagotoviti varen način za izražanje čustev;

- se ukvarjamo s telesno dejavnostjo: telesna aktivnost oziroma vadba, v kateri uživamo, ne koristi le telesnemu zdravju, temveč pripomore tudi pri zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti;

- si zagotovimo počitek: kakovost spanja in količina dnevnega počitka sta ključnega pomena za obvladovanje simptomov telesnih, duševnih ali čustvenih težav. Znano je, da nezadostno spanje oteži spopadanje s stresorji;

- obvladujemo stres: k čustveni otopelosti lahko v veliki meri prispevajo tako vsakodnevni mali stresorji kot močan stres. Zelo pomembno je iskanje načinov za boljše obvladovanje stresa (npr. sprostitvene tehnike, čuječi sprehodi v naravi, pisanje dnevnika, kreativni hobiji), saj to pozitivno vpliva na telo, zmanjša raven stresnih hormonov in pripomore k boljšemu počutju;

- poiščemo zunanjo pomoč: če že dalj časa doživljamo notranjo praznino ali nimamo podpore pri bližnjih, je priporočljiva pomoč strokovnjaka.

Pomembno je zavedanje, da smo v veliki meri sami odgovorni za svoje počutje, nenazadnje je edina stvar, na katero lahko vplivamo, naš notranji svet. Če se počutimo prazne, nezadovoljne, preobremenjene, velja pritisniti na zavore in si vzeti čas za ugotovitev, kje in zakaj smo pristali v takšnem stanju in kaj lahko spremenimo. Čeprav se večje spremembe le redko zgodijo čez noč, je dovolj že prvi korak, ki nas popelje k večjemu samozavedanju in sočutju do sebe. 

Viri: VeryWellMind / LearningMind