Inkontinenca se lahko kaže kot občasno nehoteno uhajanje urina (urinska inkontinenca) ali blata (fekalna inkontinenca), lahko pa pride tudi do popolne izgube nadzora nad sečnim mehurjem in črevesjem. Inkontinenca se pojavlja pri ženskah, moških, starejših in otrocih. S starostjo se veča verjetnost inkontinence, pogosteje pa se pojavlja pri ženskah.
Inkontinenca lahko doleti vsakogar
Vzrokov za pojav inkontinence je več. Na pojav lahko vplivajo slabi dejavniki življenjskega sloga (kajenje, pitje, pretiran vnos tekočin, prekomerna telesna teža), določena zdravila, staranje, poškodba mišic medeničnega dna, nosečnost, povečana prostata ali rak prostate/mehurja.
Inkontinenca se lahko pojavi pri vseh in ni nujno vezana na staranje. Lahko jo povzročijo nevrološke motnje, zdravstvena stanja, kronične bolezni, sladkorna bolezen, kap, nosečnost ... Najbolj so k njej nagnjene ženske zaradi nosečnosti, poroda in menopavze.
Posledice poroda so lahko oslabljene mišice in vezivno tkivo, kar povzroči šibke mišice in slabši nadzor medeničnega dna in sečil. Na elastičnost medeničnega dna vpliva tudi hormon estrogen, ki se v menopavzi izloča v manjših količinah – tkivo postane ohlapnejše. Pri moških se pogosteje pojavi po 65. letu zaradi povečanja prostate, ki pritiska na mehur.
Poznamo več vrst inkontinence
Pri urgentni inkontinenci se pojavi huda nuja po takojšnjem uriniranju. To se pogosto zgodi tako hitro, da oseba nima časa priti do stranišča. Urgentna inkontinenc nastane zaradi šibkih mišic medeničnega dna, nevroloških motenj, nizkih nivojev estrogena ali prevelike telesne mase.
Stresna inkontinenca povzroča uhajanja pri aktivnostih (smeh, kašljanje, tek, skoki, dviganje predmetov), vzrok pa so šibke mišice medeničnega dna, ki ne morejo več nuditi opore.
Prelivna (overflow) inkontinenca nastane, če se naš mehur med vsakim uriniranjem ne izprazni popolnoma. Ta oblika se največkrat pojavlja pri kroničnih obolenjih, kapeh ali sladkorni bolezni.
Mešana inkontinenca je kombinacija več problemov, ki vodijo do uhajanja urina.
Nehoteno uhajanje urina ni normalno
Pomembno je, da se ob pojavu inkontinence posvetujemo z zdravnikom in čim prej začnemo z zdravljenjem. Načinov zdravljenja je več. Preden omenimo načine zdravljenja, naj poudarimo, da kakršno koli nehoteno uhajanje urina ali blata ni normalno in se v velikih primerih s primerno obravnavo da pomagati.
Predvsem veliko žensk več let živi v prepričanju, da je uhajanje urina normalno in na ta račun velikokrat doživlja stisko. Ali pa se celo sprijaznijo, da je to nekaj povsem normalnega po porodu. A temu ni tako!
Zdravljenje inkontinence je odvisno od vrste in vzroka. Možnosti zdravljenja vključujejo:
- Fizioterapevtski pregled, ugotovitev vzroka nastanka težav in odprava težav s pomočjo različnih tehnik, vaj ...
- Sprememba življenjskega sloga. Prenehanje kajenja, sprememba prehrane, redna telesna aktivnost in pravilna hidracija lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju težav z inkontinenco.
- Kirurški posegi. V nekaterih primerih so kirurški posegi potrebni za odpravo vzrokov inkontinence. Se pa pred tem svetuje konzervativno zdravljenje.
Ko opazite znake inkontinence, je potrebno ukrepanje
Z vadbo lahko okrepimo mišice medeničnega dna, ki imajo ključno vlogo pri nadzoru nad urinom in blatom, saj podpirajo trebušne organe, mehur, maternico in črevesje. V nekaterih primerih zdravniki predpišejo zdravila, ki zmanjšajo pretok urina ali povečajo mišični tonus mehurja. Nujno pa je narediti spremembe v življenjskem slogu – urejena prehrana, izogibanje prekomernemu uživanju alkohola in izvajanje rednih vaj za krepitev ali sprostitev mišic medeničnega dna.
Spremembe v življenjskem slogu vključujejo tudi redno praznjenje mehurja po določenem urniku (ne nujno samo takrat, ko čutimo potrebo), praznjenje mehurja pred fizičnimi aktivnostmi, izogibanje dviganju težkih uteži, toaletni trening, s katerim pokušamo podaljšati čas med vsakim odhodom na stranišče ter ohranjanje zdrave telesne teže.
