Te zahteve lahko izhajajo iz službe, odnosov, finančnih pritiskov in drugih situacij, vendar lahko vse, kar predstavlja resničen ali domnevni izziv ali grožnjo dobremu počutju osebe, povzroči stres.

Stres je lahko motivator in je lahko celo nujen za preživetje. Telesni mehanizem boja ali bega osebi pove, kdaj in kako naj se odzove na nevarnost. A ko se telo prelahko sproži ali je hkrati prisotnih preveč stresorjev, lahko spodkoplje duševno in fizično zdravje osebe in postane škodljivo.

Kaj je stres?

Stres je naravna obramba telesa pred plenilci in nevarnostmi. Povzroči, da telo preplavi s hormoni, ki pripravijo njegove sisteme, da se izognejo nevarnosti ali se soočijo z njo. Ljudje to običajno imenujejo mehanizem boja ali bega.

Ko se ljudje soočijo z izzivom ali grožnjo, imajo delno fizični odziv. Telo aktivira vire, ki ljudem pomagajo bodisi ostati in se soočiti z izzivom bodisi čim hitreje priti na varno. Telo proizvaja večje količine kemikalij kortizola, epinefrina in norepinefrina. Ti sprožijo naslednje telesne reakcije:

- zvišan krvni tlak,

- povečana pripravljenost mišic,

- potenje,

- budnost.

Vsi ti dejavniki izboljšajo človekovo sposobnost odzivanja na potencialno nevarno ali zahtevno situacijo. Norepinefrin in epinefrin povzročata tudi hitrejši srčni utrip.

Okoljski dejavniki, ki sprožijo to reakcijo, se imenujejo stresorji. Primeri vključujejo hrup, agresivno vedenje, prehiter avto, grozljive trenutke v filmih ali celo odhod na prvi zmenek. Občutki stresa se povečajo skupaj s številom stresorjev.

Glede na letno raziskavo o stresu Ameriškega psihološkega združenja so bile leta 2018 povprečne ravni stresa v Združenih državah 4,9 na lestvici od 1 do 10. Raziskava je pokazala, da sta najpogostejša dejavnika stresa zaposlitev in denar.

Vrste stresa

V grobem stres delimo na akutni in kronični. Stres pa lahko delimo tudi na:

- rutinski stres, kot so varstvo otrok, domače naloge ali finančne obveznosti,

- nenadne, moteče spremembe, kot je izguba družine ali izguba službe,

- travmatski stres, ki se lahko pojavi zaradi ekstremne travme kot posledica hude nesreče, napada, okoljske katastrofe ali vojne.

Akutni stres

Ta vrsta stresa je kratkotrajna in običajno pogostejša oblika stresa. Akutni stres se pogosto razvije, ko ljudje razmišljajo o pritiskih dogodkov, ki so se pred kratkim zgodili, ali se soočajo s prihajajočimi izzivi v bližnji prihodnosti.

Na primer, oseba se lahko počuti pod stresom zaradi nedavnega prepira ali prihajajočega roka. Vendar pa se bo stres zmanjšal ali izginil, ko bo oseba razrešila prepir ali izpolnila rok.

Akutni stresorji so pogosto novi in imajo ponavadi jasno in takojšnjo rešitev. Tudi ob težjih izzivih, s katerimi se soočajo ljudje, obstajajo možni načini, kako se rešiti iz situacije. Akutni stres ne povzroči enake škode kot dolgotrajni, kronični stres. Kratkoročni učinki vključujejo tenzijske glavobole in razdražen želodec ter zmerno količino stiske.

Vendar pa lahko ponavljajoči se primeri akutnega stresa v daljšem obdobju postanejo kronični in škodljivi.

Kronični stres

Ta vrsta stresa se razvija dolgo časa in je bolj škodljiva. Stalna revščina, disfunkcionalna družina ali nesrečen zakon so primeri situacij, ki lahko povzročijo kronični stres. Pojavi se, ko oseba ne vidi načina, kako bi se izognila svojim stresorjem in preneha iskati rešitve. H kroničnemu stresu lahko prispeva tudi travmatična izkušnja v zgodnjem življenju.

Zaradi kroničnega stresa se telo težko vrne na normalno raven aktivnosti stresnega hormona, kar lahko prispeva k težavam s srcem, dihalnim sistemom, s spanjem, imunskim sistemom, reproduktivnostjo in drugim. 

Stalen stres lahko poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, visok krvni tlak in bolezni srca. Depresija, anksioznost in druge motnje duševnega zdravja, kot je posttravmatska stresna motnja (PTSD), se lahko razvijejo, ko stres postane kroničen.

Kronični stres se lahko nadaljuje neopazno, saj se lahko ljudje navadijo na občutek vznemirjenosti in brezupnosti. Lahko postane del posameznikove osebnosti, zaradi česar je nenehno nagnjen k učinkom stresa, ne glede na scenarije, s katerimi se srečuje.

Ljudje s kroničnim stresom so v nevarnosti dokončnega zloma, ki lahko privede do samomora, nasilnih dejanj, srčnega infarkta ali možganske kapi.

Vzroki stresa

Ljudje se različno odzivamo na stresne situacije. Kar je stresno za nekoga, morda ni stresno za drugega in skoraj vsak dogodek lahko povzroči stres. Pri nekaterih ljudeh lahko že samo razmišljanje o sprožilcu ali več manjših sprožilcih povzroči stres.

Ni določljivega razloga, zakaj se ena oseba počuti manj pod stresom kot druga, ko se sooča z istim stresorjem. Stanja duševnega zdravja, kot sta depresija ali naraščajoč občutek frustracije, nepravičnosti in tesnobe, lahko povzročijo, da so nekateri ljudje lažje pod stresom kot drugi.

Človekove zgodnje izkušnje lahko vplivajo na to, kako se oseba odziva na stresorje. Pogosti pomembni življenjski dogodki, ki lahko sprožijo stres, vključujejo:

- težave s službo ali upokojitvijo,

- pomanjkanje časa ali denarja,

- žalovanje,

- družinske težave,

- bolezen,

- selitev domov,

- odnose, poroko in ločitev,

- splav/izgubo nosečnosti,

- vožnjo v gostem prometu ali strah pred nesrečo,

- strah pred kriminalom ali težave s sosedi,

- nosečnost,

 - čezmerni hrup, prenatrpanost in onesnaženost,

- negotovost ali čakanje na pomemben izid.

Nekateri ljudje doživljajo stalen stres po travmatičnem dogodku, kot je nesreča ali nekakšna zloraba. Zdravniki bodo to diagnosticirali kot PTSD.

Tisti, ki delajo na stresnih delovnih mestih, na primer v vojski ali službah za nujno pomoč, bodo po večjem incidentu imeli posvetovalno sejo, službe za zdravstveno varstvo pri delu pa jih bodo spremljale glede PTSD.

Kako do diagnoze?

Zdravnik bo običajno diagnosticiral stres tako, da bo posameznika vprašal o njegovih simptomih in življenjskih dogodkih. Diagnosticiranje stresa je lahko zahtevno, saj je odvisno od številnih dejavnikov. Zdravniki so za prepoznavanje stresa uporabili vprašalnike, biokemične meritve in fiziološke tehnike. Vendar ti morda niso objektivni ali učinkoviti.

Zdravljenje stresa

Zdravljenje vključuje samopomoč in, kadar osnovno stanje povzroča stres, določena zdravila.

Ljudje, ki doživljajo močan stres, naj poiščejo zdravniško pomoč!

Povzeto po medicalnewstoday