Pojav kalcifikacij v kitah mišic različnih delov telesa (kalcificirajoči tendinitis) je razmeroma pogost, njegov vzrok pa običajno ni znan. Poleg športnikov, ki pogosto preveč obremenijo določene dele telesa in tako ustvarijo reaktivne kalcinacije, se degenerativne kalcifikacije pojavijo pri ljudeh s sladkorno boleznijo in pri ljudeh, ki večinoma delajo z rokami v 'prisilnem' dvignjenem položaju. Bolezen je nekoliko pogostejša pri ženskah in bolnikih s sladkorno boleznijo. 

Vzroki za kalcifikacijo 

V prvi vrsti gre za starost in različne poškodbe. Zakaj se pojavljajo kalcifikacije na različnih delih telesa, najpogosteje v ramenih, in kako poškodbe vplivajo na njihov pojav, je pojasnil dr. Danijel Martek, specialist ortoped. "Glede na način nastanka kalcifikacij jih delimo na degenerativne in reaktivne. Pri rentgenu jih pogosto najdemo naključno."

Štiri stopnje kalcifikacije

Kalcifikacija se najpogosteje pojavi v tetivah rotatorne manšete, veliko redkeje pa v drugih mišičnih kitah. Proces navadno poteka skozi štiri faze:

- Prva je faza tvorbe (faza ustvarjanja), ki nastane zaradi sprememb tetiv, ko se zaradi neznanega vzroka kopičijo kalcijeve soli.

- Druga faza je faza mirovanja - kalcifikacija je običajno neboleča, lahko pa zaradi svoje velikosti, oblike ali interakcije s tetivo, v kateri se nahaja, postane tudi boleča.

- Tretja faza, resorptivna faza (faza 'raztapljanja'), je obdobje, v katerem se pojavijo najmočnejše bolečine zaradi pojava vnetnih sprememb in okoliškega tkiva.

- Četrta faza ali faza pokalcifikacije - po končani resorpciji se tetiva zaceli.

Kalcifikacije se zdravi le v primeru bolečine

V večini primerov kalcifikacije ne povzročajo bolečin. Čeprav se zdi nenamerna ugotovitev velikega poapnenja v ramenskih tetivah zastrašujoča, ukrepi navadno niso potrebni, zlasti če oseba nima bolečin. V primeru bolečine se najprej začne neoperativno zdravljenje, kasneje pa operativno. Dr. Matek je pojasnil, kako kalcifikacije vplivajo na telo na splošno in ali lahko povzročijo kakšne resne posledice: "Kalcifikacije v tetivah so samo posledica drugih dogodkov, kroničnih ali akutnih. V primeru izjemno velikih kalcifikacij so možne rupture kit. V teh primerih so potrebni kirurški posegi za odstranjevanje kalcinacij in 'sanacijo' škode."

Metode zdravljenja

"Zdravljenje vedno začnemo s fizikalno terapijo, krepitvijo mišic in povečanjem obsega gibanja prizadete mišice in tetive. Kombiniramo jih z uporabo zdravil, najpogosteje nesteroidnih protirevmatičnih zdravil. V naslednji fazi je možna terapija z udarnimi valovi," pravi omenjeni zdravnik in dodaja: "V zadnjem času so bili najboljši rezultati doseženi z uporabo protivnetnih dejavnikov in zaviralcev beljakovin, pridobljenih iz lastne krvi. Nazadnje, če popolno zdravljenje in zmanjšanje bolečine ni doseženo, zdravljenje poteka operativno. Večino operacij danes izvajajo 'mini invazivno', artroskopsko, ko se lahko poleg odstranjevanja kalcinacij spopademo tudi z drugimi spremembami in poškodbami - predvsem s popravilom poškodovanih tetiv,"  še pojasnjuje dr. Matek.

Povzeto po miss7zdrava